Kadijević se je rodil 21. novembra 1925 v Glavini Donji, nedaleč od Splita srbskemu očetu in hrvaški materi. Leta 1941 se je pridružil partizanom, dve leti pozneje pa vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne je ostal v vojski in diplomiral na beograjski Vojaški akademiji. Leta 1988 je bil imenovan za petega obrambnega ministra SFRJ, januarja leta 1992 pa je odstopil.
Bil je na čelu JLA leta 1991, ko so se vodile operacije v Vukovarju in Dubrovniku, zaradi česar so na Hrvaškem proti njemu vložili tri obtožnice za zločine proti civilnemu prebivalstvu.
Po okupaciji Vukovarja, ki je padel po treh mesecih obleganja, v tem času pa so bili zagrešeni številni vojni zločini, je odlikoval oficirja JNA-ja, ki sta operacijo vodila, Mileta Mrkšića in Veselina Šljivančanina. Leta 1993 je v Beogradu objavil knjigo Moje videnje razpada – vojska brez države.
Iz države je Kadijević pobegnil, potem ko je leta 2001 s haaškega sodišča prejel poziv za pričanje. Hrvaška je od Rusije zahtevala izročitev še preden je dobil državljanstvo, a je Moskva to zavrnila.













