Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaška se je uradno izvila iz recesije. Za levosredinsko hrvaško vlado na čelu s premierom Zoranom Milanovićem to pomeni luč na koncu predora. Analitiki opozarjajo, da je to le začetek še dolge poti do konkretnejšega okrevanja hrvaškega gospodarstva.
Hrvaška je pred dvema zaporednima četrtletjema, v katerih je dosegla pozitiven rezultat, prestala kar 13 zaporednih četrtletij, v katerih je njeno gospodarstvo pešalo. Dosežena rast v prvem letošnjem trimesečju – bruto domači proizvod Hrvaške se je v letošnjem prvem četrtletju realno povečal za 0,5 odstotka na letni ravni – je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja ekonomistov, ki so večinoma napovedovali rast med 0,1 in 0,3 odstotne točke, kar je pravzaprav v okvirih statistične napake.
H krepitvi gospodarstva v prvih treh letošnjih mesecih je največ pripomogla trgovina; za 0,3 odstotka se je povečala tudi potrošnja gospodinjstev. Negativno so se odrezali kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, ki so opešali za 2,8 odstotka, so sporočili s hrvaškega državnega statističnega urada in dodali, da se je za 7,2 odstotka zvišal izvoz hrvaškega blaga ter storitev, medtem ko je bil uvoz večji za 7,5 odstotka.
Na Hrvaškem pričakujejo (pravzaprav to pričakuje vlada), da se bo BDP letos okrepil za 0,4 odstotka, v prihodnjem letu za en odstotek, v letu 2017 za 1,2 odstotka in v letu 2018 za 1,5 odstotka. V Bruslju so nekoliko bolj optimistični in Hrvaški za letos napovedujejo gospodarsko rast v višini 0,6 odstotka, v prihodnjem letu pa za 1,2 odstotka.
Vendar hrvaško gospodarstvo še ni izšlo iz kritične faze. To opozorilo je prišlo do hrvaških oblasti tudi iz mednarodnega denarnega sklada, ki opozarja, da je veliko podjetij prezadolženih, plače so v primerjavi z drugimi novimi članicami EU relativno visoke, poslovno okolje pa je šibko.
Ob dejstvu, da v državi vlada precejšnja politična negotovost, še posebej v luči prihajajočih parlamentarnih volitev, je skrb zbujajočih še nekaj številk. Brezposelnih je dobrih 300.000 ljudi. Število državljanov, ki ima blokirane bančne račune, se je zvišalo na 320.000. V zadnjih treh do petih letih je gospodarstvo ostalo brez 200.000 delovnih mest. Javni dolg se je podvojil in se bo še povečeval. Statistika tudi kaže, da se je Hrvaška med letoma 2002 in 2008 približala stopnji razvitosti EU s 53 odstotki na 64 odstotkov, zdaj pa je obtičala na 61-odstotni točki stopnje razvitosti EU.
Obljub veliko, izboljšav malo
Že obisk komisije IMF v Zagrebu je dal vedeti, da bi morala Hrvaška »pod nujno« izboljšati upravljanje državnih podjetij, korenito zmanjšati birokracijo in izboljšati poslovno okolje, dokončati postopke sprememb okvira za prestrukturiranje dolgov prebivalstva in podjetij ter poskrbeti za nadaljnje povečanje malusov za zgodnejše upokojevanje.
Tako analitiki IMF kot Evropske komisije poudarjajo, da »z zadovoljstvom opažajo, da hrvaško gospodarstvo iz usmerjenosti v uvoz vendarle napreduje v smeri izvozne usmerjenosti ter da se le odbija od dna,« vendar, kot je te dni zapisal nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki je povzemal mnenje Evropske komisije, je »Zagreb vseskozi obljubljal izboljšave, a reforme po mnenju komisije ostajajo pod pričakovanji«. Zato obstaja »tveganje, da se Hrvaška ne bo mogla držati ciljev paketa za stabilnost in rast«. Ta med drugim zavezuje vlade članic k proračunskemu primanjkljaju, ki ne sme presegati treh odstotkov BDP, medtem ko delež javnega dolga ne sme presegati 60 odstotkov BDP. Na Hrvaškem sta ti dve vrednosti lani znašali 5,7 in 85 odstotkov. Če bo Hrvaška še naprej zavračala proračunsko disciplino, bi lahko Bruselj zamrznil izplačila iz skladov EU, je zapisal nemški časnik.
Po mnenju strokovnjakov Zagreb porabi preveč denarja in ga premalo pridobi. Nadzor nad porabo naj bi bil pomanjkljiv, veliko sredstev ponikne na različnih ravneh uprave. Davki na nepremičnine so med najnižjimi v EU, boj proti utaji DDV ne napreduje. Obenem podjetniki trpijo zaradi ogromne količine prispevkov in predolgih postopkov gospodarskih sodišč, navaja nemški časnik, ki dodaja, da naj bi bila na Hrvaškem precej huda tveganja v povezavi z nizko konkurenčnostjo, visokimi zunanjimi obveznostmi in vse višjim javnim dolgom, Evropska komisija pa naj bi bila nezadovoljna tudi z bojem proti korupciji, pravno varnostjo in trgom dela.
Nadzor nad državnimi podjetji komisija označuje kot nezadosten, zaradi česar ne more biti zagotovljeno pravilno upravljanje javnega premoženja. Težave naj bi poleg tega obstajale tudi v finančnem sistemu, socialnem zavarovanju in izobraževanju.
