Uvedba evra je, kot kaže, vse večja prioriteta

Zagreb – Polčetrto leto po vstopu Hrvaške v EU uvedba evra in vstop v schengenski sistem ostajata prednostni nalogi. Zdaj, kot kaže, še bolj, kot pred meseci. Še posebej uvedba evra.

Pred nekaj meseci je bilo na srečanju z naslovom Tri leta pozneje – schengen kot prihodnji izziv rečeno, da ostaja prilagoditev hrvaških meja schengenskemu pravnemu redu prednostna naloga. Razpravljavci so omenjali leto 2018 kot leto, ko bi se država lahko celo pridružila schengenski ureditvi, vendar le, če se bodo »poklopili« vsi potrebni elementi, zunanji in notranji. Kot zunanji so bile mišljene volitve v Franciji in Nemčiji, kot notranji pa večinoma razplet nerešenih vprašanj državnih meja z vsemi sosedami nekdanje skupne države.

Zdaj, slabega pol leta po omenjenem srečanju, se zdi, se je razpravljanje o približevanju k schengenskemu pravnemu (mejnemu) redu umaknilo razpravam o uvedbi evra. Po pisanju časnika Jutarnji list naj bi namreč premier Andrej Plenković in guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić sklenila dogovor, na podlagi katerega naj bi eden osrednjih, če ne osrednji cilj, v prihodnjih treh letih postal evro. Tako uvedba evra kot vzporedna uvedba schegenskega reda naj bi postali celo prednostni nalogi t. i. partnerske vlade HDZ-Most neodvisnih list. Če bo seveda zdržala vse politične in gospodarske izpite, ki jo čakajo v prihodnjem obdobju. Dogovor med Plenkovićem in Vujčićem naj bi bil že sklenjen, analitiki pa so že napovedali, da naj bi prav uvedba evra postala del najpomembnejše dediščine ob koncu štiriletnega vladanja zdajšnje politične elite na čelu z Andrejem Plenkovićem. Mimogrede: le nekaj strani dlje istega časnika se je o evru razpisal ekonomist Neven Vidaković in zapisal, kako bi »evro utegnil postati najneuspešnejši ekonomski poskus v zgodovini«.

Zanimivo pa je, da ta napoved sovpada z izjavami predsednika evropske komisije Jean-Claudea Junckerja, ki je po predlanskem srečanju s predsednico Kolindo Grabar Kitarović v Bruslju dejal, da si Hrvaška ne more obetati vstopa v območje evra pred letom 2020. Za uresničitev tega cilja da bo morala storiti še veliko, je dejal Juncker in dodal, kako je primanjkljaj še vedno previsok in strukturne reforme nezadostne.

»Določanje datumov je nevarno in zavajajoče, a popolnoma se strinjam, da članstvo Hrvaške v območju evra pred letom 2020 ni mogoče,« je dejal Juncker in s tem pritrdil besedam hrvaške predsednice, da država na prevzem evra prej niti ne bo pripravljena. »Primanjkljaj je previsok, strukturne reforme so nezadostne,« je takrat še poudaril Juncker.

Dve tretjini varčevanj v evrih

Danes, skoraj dve leti po srečanju Junckerja in Grabar Kitarovićeve tako postaja zgodba o evru na Hrvaškem vnovič aktualna. Nič dlje od resnice pa ni niti dejstvo, da se v hrvaškem gospodarstvu, o katerem je Juncker takrat dejal, da ga tako kot družbo čaka še veliko dela, ni kaj veliko spremenilo. »Bili smo ena bogatejših držav, zdaj smo postali ena najrevnejših v EU. Razmeroma smo siromašni zato, ker smo vsi skupaj naredili našo družbo in gospodarstvo neučinkovito,« pa je te dni, v pogovoru za tednik Globus dejal guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić.

Ekonomisti k razpravam dodajajo, da je vse povsem jasno: najprej fiskalna in makroekonomska trdnost, šele nato evro. Je to mogoče do leta 2020? Politični populisti zatrjujejo, da je to mogoče, realisti zmigujejo z glavami, ekonomisti pa tudi.

Podatki osrednje banke kažejo, da sta sicer kar dve tretjini sklenjenih varčevanj hrvaških varčevalcev v evrih (ali pa sta vezani na evre), dve tretjini bančnih dolgov je v evrih, dve tretjini prenočitev opravijo gostje iz EU, 65 odstotkov zunanjetrgovinskih poslov gospodarstvo opravi s podjetji iz EU, 90 odstotkov neposrednih naložb v hrvaško gospodarstvo pa prihaja iz držav EU, vendar to, vsaj tako menijo v osrednji banki, nima posebne zveze z uvedbo evra.