Odnosi med Hrvaško in Srbijo so daleč od vzornih. Sporov ne manjka, preteklost še zdaleč ni pozabljena, prav tako nič ne kaže, da bodo rane krvave balkanske morije kmalu zaceljene. Kljub temu se sestanki med delegacijami držav vrstijo (v precejšnji tajnosti), seznami pogrešanih v krvavi vojni se dopolnjujejo …
Ena od potez, ki vsaj za hip spravijo v dobro voljo, pa je bila zagotovo storjena pred kratkim v beograjski skupščini. Skupščinski poslanec opozicijske Demokratske stranke Balša Božović je namreč predlagal, da bi v Beogradu eno od ulic preimenovali v Zagrebško ulico. »Trenutek za to je primeren,« je dejal.
S preimenovanjem bi se kolo zgodovine zavrtelo za nekaj mesecev nazaj, ko so Beograjčani že imeli Zagrebško ulico – dokler je ni lani jeseni beograjski mestni svet preimenoval po nekdanjem diplomatu in jugoslovanskem zunanjem ministru, narodnem heroju in španskem borcu Koči Popoviću, ki je umrl v Beogradu leta 1992. Imena drugih ulic, poimenovanih po glavnih mestih republik nekdanje Jugoslavije (Sarajevska, Ljubljanska, ta je v občini Zvezdara, celo dve Skopski …), je pustil nespremenjena. Na končno odločitev bo treba še počakati, iz Beograda pa je slišati, da »težav ne bi smelo biti«.
Nekoč je bila
Prav ta ulica pa postaja novo jabolko spora med sosedama, Hrvaško in Srbijo. Po njej bo namreč v začetku avgusta potekala vojaška parada v spomin na 20. obletnico akcije Nevihta, o kateri imata hrvaška in srbska stran nasprotujoči si stališči. Proslavili pa bodo še eno obletnico, in sicer 20 let od zadnje večje vojaške parade. Priredili so jo na dan državnosti leta 1995, na Jarunu, v jugozahodnem delu glavnega mesta, hrvaško obrambno ministrstvo pa je z njo hotelo ustrahovati srbskega okupatorja.
Bržkone pa je zanimiv podatek, da je v Beogradu kar 120 ulic, ki spominjajo na Hrvaško (od Hvarske, Dravske in Ulice kneza Trpimirja, bana Petra Zrinskega do Reške, Zadarske, Šibeniške, Imotske, Splitske, Zlarinske …), poleg tega pa jih je po zdajšnjih geodetskih podatkih še 360, ki spominjajo na Bosno in Hercegovino. V Zagrebu je po zdaj dostopnih podatkih med 5065 ulicami deset takih, ki asociirajo na Srbijo ali Vojvodino; tako je med njimi le mogoče najti Alibunarsko ulico, Apatinsko ulico, Zemunsko, Petrovaradinsko, Subotiško ulico …
Se pa zato hrvaška soseda Črna gora ne pusti motiti. V tamkajšnjem glavnem mestu, Podgorici, se je namreč še vedno mogoče sprehoditi po Ljubljanski, Zagrebški, Sarajevski, Beograjski in Skopski ulici, ki se imenujejo po glavnih mestih nekdanje Jugoslavije.