V Trstu simbolične najemnine za mlade prekarce

Tržaška občina bo v najem oddala 61 stanovanj, ki bodo v prvi vrsti namenjena mladim.

Objavljeno
23. november 2015 14.30
bsa/Firence
Mo. Z., Ljubljana
Mo. Z., Ljubljana

Trst − Medtem ko v tem mestu v severovzhodni Italiji že uspešno izvajajo program alternativnih nastanitev za prosilce za azil, bodo prihodnje leto začeli izvajati tudi program, ki predvideva oddajo 61 stanovanj mladim po simboličnih cenah. Tako nameravajo pomagati predvsem mladim prekarnim delavcem, ki se hočejo osamosvojiti, kot tudi mladim od drugod, ki bi želeli delati v Trstu, a si prav tako ne morejo privoščiti tržnih cen najemnin, poročanje Il Piccola povzemajo Primorske novice.

Tržaška občina bo v mestnem središču blizu trga Unitá (cona Urban - Ardiss) oddala 61 stanovanj, na voljo bo približno 90 postelj. Polovica bo namenjenih mladim Tržačanom, druga polovica pa preostalim interesentom. Po poročanju primorskega medija tu med drugim pridejo v poštev praktikanti, podiplomski študenti, raziskovalci in mladi podjetniki. Tržaški župan Roberto Cosolini pri tem zagotavlja, da bo cena najemnine simbolična in da bodo imeli prednost tisti z najnižjimi prihodki. Sicer pa prihodnje leto pripravljajo tudi program, s katerim bodo zagotovili 400 stanovanj za družine.

Samoorganiziranje

Tudi v Italiji − podobno kot v Sloveniji in drugih državah Evropske unije − tako imenovane atipične oblike dela postajajo vse bolj tipične. Kot odziv na vse bolj negotove delovne in tudi življenjske pogoje, v katere je pahnjenih vse več ljudi, so v Italiji leta 2001 oblikovali mrežo EuroMayDay.

»Fleksibilnost so nam predstavljali kot nekaj pozitivnega, kot priložnost za delavce, ker da si tako lahko sami krojijo svoj čas, a je bilo hitro jasno, da ne gre za fleksibilnost, ki bi bila dobra za delavce, ampak za prekarnost, ki je zanje škodljiva,« je pred časom v pogovoru za Delo povedal Alex Foti, italijanski aktivist in eden od ustanovnih članov mreže EuroMayDay. Na vseh protestnih shodih, ki so jih od leta 2001 organizirali na prvi maj, tradicionalni praznik dela, so opozarjali, da delavci niso avtonomno privolili v fleksibilnost, ampak da so postali njen predmet.

Z začetkom finančne krize leta 2008 so gibanje idejno razširili. Postalo je del protivarčevalnih in protikapitalističnih shodov v Italiji ter drugod po Evropi. »Mobilizacija prekarcev in vseh fleksibilnih delavcev ni samo potrebna, ampak je nujna,« je takrat opozoril italijanski aktivist. »Ali bomo oblikovali enakopravno družbo brez izkoriščanja ali pa se nam obeta vzpon neofašističnih gibanj, ki v Evropi že postajajo čedalje močnejša. A to zadnje bi pomenilo konec Evrope,« meni član mreže, ki se danes imenuje Precarious United.

Prvomajska poulična parada EuroMayDay v organizaciji prekarnih delavcev se je leta 2005 iz Milana razširila na več evropskih mest, ko so jo slabo leto po vstopu Slovenije v Evropsko unijo organizirali tudi v Mariboru in Ljubljani.

Vse do vstaj, ki so v letih 2012 in 2013 zajele številna slovenska mesta, sicer prekarnost − v takšnih pogojih zdaj dela že skoraj polovica vsega delavstva – ni bila predmet širše javne razprave v Sloveniji. V svoje središče so jo postavili v Gibanju za dostojno delo in civilno družbo, ki je nastalo iz študentskega organiziranja. Ravno prejšnji teden so znova organizirali nacionalno konferenco o prekarnem delu in spisali peticijo »za povrnitev in priznanje pravic delavcem, prekarnim delavcem in brezposelnim«.