Verjetni in neverjetni politični scenariji

Zagreb – Preiskava suma »organizirane kraje mandata SDSS«, ki jo opravljajo hrvaški kriminalisti, današnji skupni sestanek HDZ, SDP in stranke Most ter verjetnost, da bodo v začetku leta državljani morali vnovič na volitve, so osrednje značilnosti trenutne Hrvaške.

Po prvi seji novega hrvaškega parlamenta – ki pa so jo prekinili, ker jim ni uspelo izbrati novega predsednika sabora – so se razmere na političnem prizorišču, posebno pri sestavljanju velike politične križanke še bolj zapletle.

Spomnimo: poslanci levosredinske koalicije Hrvaška raste so za predsednika sabora predlagali poslanca Mosta Roberta Podolnjaka, a je ta, potem ko je desna Domoljubna koalicija sporočila, da ne bo dobil njihove podpore, kandidaturo zavrnil. To je prvi tovrstni primer v zgodovini samostojne Hrvaške.

Ali bo današnji sestanek treh zdajšnjih največjih igralcev – desne HDZ, sicer relativne zmagovalke volitev, levosredinske SDP in stranke Most, ki s svojimi mandati še kar drži v rokah ključ za sestavo vlade – korak k rešitvi križanke in še eno (zadnje?) Mostovo prizadevanje za strankarski konsenz glede izvajanja reform, ki jih predlagajo zaradi krepitve države, ali pa le še en sestanek zaradi sestanka, bo znano že po opoldanskem sestanku, ko se bodo pred kamere postavili vodilni strankarski pogajalci. Poleg tega bo danes vrsta tudi pri hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović, ki je sklicala drugi krog pogovorov s strankami, ki so vstopile v sabor. Tudi ona se bo najbrž pozno popoldne postavila pred kamere in sporočila oceno pogovorov ter napovedala nov korak. Bo to še en krog pogovorov? Morda napoved sestave tehnične vlade? So pred njimi izredne parlamentarne volitve? Vprašanj je veliko, odgovorov bore malo. Je pa sobotna raziskava javnega mnenja, objavljena na komercialni televiziji RTL, pokazala, da v nove volitve verjame skoraj 39 odstotkov državljanov. Da jih ne bo, je prepričanih 44 odstotkov.

Milanović novi šef hrvaške diplomacije?

Tiskovni predstavnik stranke Most Nikola Grmoja je za zagrebški Večernji list dejal, da ima občutek, da se »predsednica Grabar-Kitarović zavzema za nove volitve; prav tako tudi HDZ«. Da se nemara res nekaj kuha, morda napovedujejo glasovi iz vodstva Milanovićeve SDP, ki je že napovedala, da bo vložila ustavno tožbo, če bi morda predsednica res razpisala izredne volitve, preden bi bil znan mandatar za sestavo vlade. Iz stranke Most so že nekajkrat dali vedeti, da je za njih razdelitev položajev v vladi in parlamentu v ozadju, vendar je te dni vse glasneje slišati, da se prav v Mostu zavzemajo, da prevzamejo premierski položaj, med člani vlade pa naj bi bila tudi šef HDZ Tomislav Karamarko, ki bi postal podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve, in Zoran Milanović, ki bi prav tako bil podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Zanimivo je, da sta bila v najnovejši javnomnenjski anketi CRO Demoskopa, prvi po volitvah, tako Milanović kot Karamarko ocenjena kot najbolj nepriljubljena hrvaška politika. »Ni verjetno, ni pa nemogoče,« je glasne govorice iz hrvaškega političnega brloga komentiral diplomat zahodnoevropske države, akreditiran v Zagrebu.

Zlatko Mateša začasni premier?

Nič manj neverjetno ni, da bi se hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović odločila – pred razpisom izrednih volitev – za začasno nestrankarsko vlado. Najresnejši kandidat naj bi bil nekdanji premier (med 1995 in 2000) Zlatko Mateša, ki je že dal vedeti, da bi ponujeno vlogo z veseljem sprejel, najprej pa bi zamrznil članstvo v HDZ in tako postal – nestrankarski premier. Prihajajoči dnevi bodo bržkone ponudili kak odgovor za razplet.

Posebna zgodba pa se dogaja v povezavi z domnevno krajo mandata. Sedem »manjšincev« od skupaj osmih predstavnikov nacionalnih manjšin, ki imajo zagotovljenih osem sedežev v 151-članskem saboru, se je namreč pisno obvezalo k podpori Milanovićevi Hrvaški. Podpore ni podpisala zastopnica albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske nacionalne manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj, ki je Milanovića podprla le na načelni ravni. Le nekaj ur pred sejo sabora je iz srbske stranke SDSS (ki ima zagotovljene tri saborske mandate) izstopil poslanec Mirko Rašković, ki naj bi »šel po svoje«, in svoj saborski glas namesto Milanoviću namenil Domoljubni koaliciji Tomislava Karamarka in HDZ. Vodstvo srbske stranke je skočilo na noge in izjavilo, da obstajajo resni sumi, da Raškovićev izstop pomeni »organizirano krajo mandata SDSS«. Hrvaška policija je sporočila, da je nemudoma začela postopek, informativne pogovore je pri kriminalistih že opravilo nekaj poslancev, na odgovor o upravičenosti suma pa bo treba počakati kak dan ali teden.