Vojna proti velikemu »zunanjemu sovražniku«

Vlada Viktorja Orbána sprašuje državljane, kaj menijo o »Sorosovem načrtu«.

Objavljeno
03. oktober 2017 22.31
Boris Čibej
Boris Čibej
Vlada v Budimpešti je ­razposlala madžarskim državljanom­ ­ novo »javnomnenjsko raziskavo«,­ v kateri­ jih sprašuje,­ kaj menijo o domnevnem ­načrtu filantropa­ Georgea Sorosa­ in njegovih­ podpornikov­ v Bruslju, da mora Evropska unija­ vsako leto sprejeti milijon ­migrantov iz Afrike in Bližnjega­ vzhoda.

Na Madžarskem bodo parlamentarne volitve šele prihodnjo pomlad, a čeprav ankete napovedujejo prepričljivo zmago že zdaj vladajočemu Fideszu, je ta že začel predvolilni boj, ena od glavnih tem stranke premiera Viktorja Orbána pa bo po mnenju analitikov (p)ostal boj proti »zunanjim sovražnikom«, ki pripravljajo revolucionarni upor proti sedanjim madžarskim oblastem, in načrtu, ki ga podpira tudi Evropska unija, da bi staro celino poselili z »nezakonitimi prišleki«. »Za poskusom fizične odstranitve Orbánove vlade in potencialno poplavo nezakonitih migrantov, ki jih naši državi vsiljuje EU, je seveda George Soros,« je pred kratkim kolumnistka Eva Balogh pojasnila razmišljanje ­madžarskih ­oblastnikov.

Sedem točk »Sorosovega načrta«

V teh dneh bodo ti oblastniki kakim 8 milijonom Madžarov poslali vprašalnik o tem, kaj menijo o »Sorosovem načrtu«. Tega so ljudstvu na kratko opisali v sedmih točkah, vsako pa opremili s kontekstualnim pojasnilom, ki temelji na dveh v zahodnih medijih objavljenih promigrantskih komentarjih filantropskega milijarderja. »George Soros hoče prepričati Bruselj, da bi namestil vsaj milijon migrantov iz Afrike in Bližnjega vzhoda na ozemlju Evropske unije, vključno z Madžarsko,« je prva točka nacionalnega vprašalnika, v njenem pojasnilu pa piše, da se s tem Sorosovim stališčem strinjajo tudi v evropskem parlamentu.

V drugi točki so zatrdili, da hoče Soros »z uradniki v Bruslju podreti ograje in odpreti meje za migrante«, kot dokaz pa povzeli njegovo dve leti staro misel, da je »naš cilj zaščita beguncev, nacionalne meje pa to preprečujejo«. Kot tretjo točko »Sorosovega načrta« je madžarska vlada navedla namero Bruslja »po vzhodni Evropi nasilno prerazporediti migrante, ki so se že zbrali v zahodni Evropi«.

A to ni dovolj, v četrti točki so zatrdili, da bo po »Sorosovem načrtu« Bruselj poleg tega še prisilil vse članice EU, da bodo vsakemu migrantu izplačale 9 milijonov forintov (nekaj manj kot 29.000 evrov) socialne podpore. V peti točki so zapisali, da si filantrop, ki se je pred 87 leti rodil na Madžarskem, prizadeva, da bi sodišča izrekala migrantom nižje kazni za njihove prestopke kakor običajnim državljanom. V šesti točki je Budimpešta obtožila Sorosa, da hoče zmanjšati vpliv nacionalnih jezikov in kultur evropskih držav, da bi pospešil integracijo nezakonitih migrantov. Kot zadnjo operacijo, ki jo proti njim pripravlja Soros, so v vprašalniku navedli »pripravo političnih napadov proti državam, ki nasprotujejo migrantom, in njihovo strogo kaznovanje«.

Neuravnotežene mednarodne organizacije

V mednarodnih organizacijah, ki jih oblasti v Budimpešti obtožujejo, da so »neuravnotežene«, ker tudi same prejemajo Sorosova sredstva, so obsodili nov madžarski napad na Sorosa. »To je absurdno in neverjetno,« je izjavila direktorica madžarske podružnice Amnesty International Julie Ivan. Predstavniki organizacije Human Rights Watch so zatrdili, da Orbánova vlada v tej novi »kampanji mržnje« uporablja »sprevržene polresnice, saj Bruselj od članic EU zahteva, naj v dveh letih namestijo zgolj 50.000 beguncev«.

Po podatkih v madžarskih medijih bo nova »vseljudska anketa« o domnevnem Sorosovem načrtu madžarske davkoplačevalce stala več kot 20 milijonov evrov. A to ni prvi tovrstni napad na dobrotnika Sorosa, ki je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja finančno pomagal tako mlademu in nadobudnemu liberalnemu politiku Viktorju Orbánu kot njegovi stranki Fidesz, zdaj pa ga ta nehvaležno obtožuje, da »poskuša na skrivaj in s tujim denarjem vplivati na madžarsko politiko«.

Aprila je madžarski parlament sprejel nov zakon o šolstvu, s katerim so onemogočili delovanje Sorosove Srednjeevropske univerze v Budimpešti, na začetku julija pa so iz proračuna namenili 18 milijonov evrov za ogromne plakate z nasmejanim filantropom, ki so jih razobesili po državi, na njih pa je pisalo »Ne smemo dopustiti, da se Soros zadnji smeje«.