Vrh »neliberalnih« demokratov

Kljub bruseljskemu »embargu« je madžarski premier Viktor Orban gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Objavljeno
17. februar 2015 20.08
HUNGARY-PUTIN/
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Tudi če ne bi sklenila nobenega pomembnega gospodarskega sporazuma, je bilo današnje srečanje med madžarskim premierom Viktorjem Orbanom in ruskim predsednikom Vladimirom Putinom pomembno za oba. Prvi je Zahodu in svojim privržencem želel pokazati, da je še vedno samosvoji politik, drugi pa je hotel dokazati, da ga kljub zaostrovanju zaradi ukrajinske krize in zahodnim sankcijam proti Rusiji sredi Evrope še vedno toplo sprejmejo.

Odkar je začelo vreti v po ozemlju največji državi v Evropi, Putin skorajda ni potoval po državah, ki so proti Rusiji uvedle sankcije. Marca 2014 je Evropska unija celo sprejela odločitev, da do nadaljnjega njene članice z Rusijo ne bodo imele več rednih dvostranskih srečanj na vrhu. Če odštejemo udeležbo na proslavi ob obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, je bil ruski predsednik po izbruhu  ukrajinske krize na obisku v EU le enkrat, lani poleti na Dunaju. Na Avstrijo so takrat leteli očitki, zato so zdaj v Bratislavi poskušali utemeljiti Putinovo vračilo lanskega Orbanovega obiska v Rusiji kot posebno delovno srečanje.

»V tem delu sveta si ne moreš privoščiti, da ne bi pragmatično sodeloval z Rusijo,« pravi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Orban je v svojem tedenskem radijskem nagovoru ljudstvu priznal, da imajo številni Madžari čustven odnos do sodelovanja z Rusijo, »ker smo proti njim izgubili v drugi svetovni vojni, leta 1956 pa so zlomili našo borbo za svobodo, zato sem bil leta 1989 eden od prvih, ki jim je zaželel srečno vrnitev domov«. Toda za premiera so na prvem mestu madžarski nacionalni interesi na področju obrambe, gospodarstva in energetike, tem pa lahko po njegovih besedah »služimo le tako, da imamo normalne odnose z Rusijo«. Svojih sosedov ne moreš izbirati, tako kot ne moreš odločati o tem, kdo so v tvoji soseščini velike sile, »od katerih je ena Nemčija, druga pa Rusija«, je dodal predsednik madžarske vlade. »Če madžarska zunanja in zunanjetrgovinska politika ne bo pametna v obeh smereh, bomo imeli težave in izgube.«

Putin je priletel v Budimpešto dobra dva tedna po obisku Merklove, ki je prišla Orbana prepričevat, naj ne izda enotne evropske politike do Rusije, in poučevat, da »neliberalna« demokracija putinovskega tipa, za katero se tudi sam zavzema, sploh ni demokracija. Ruski gost ni prišel delit naukov. »Orban se s Putinom druži zato, ker ve, da Rusi ne bodo govorili o nedemokratičnih spremembah na Madžarskem. To je gospodarska pomoč molčečega prijatelja,« pravi politični analitik iz Budimpešte Zoltan Sz. Bira. Zato je  bila poleg obvezne ukrajinske krize najpomembnejša točka njunih pogovorov vsekakor energetika, saj Madžarska kar 80 odstotkov vse porabljene nafte in skoraj 90 odstotkov zemeljskega plina kupuje od Rusije. Konec letošnjega leta poteče desetletna pogodba z Gazpromom, zato bi rad Orban, ki je med prebivalstvom priljubljen tudi zaradi državno zagotovljenih nizkih cen energentov, svoje »prijateljstvo do Rusije« vnovčil z nižjimi, »gibkimi« cenami oziroma ugodnejšimi pogoji plačevanja. »Že dolgo so sanje evropskih uradnikov, da bi se izognili dolgoročnim pogodbam in prešli na točkovno oblikovanje cen,« je za ruski portal lenta.ru povedal vodja Sklada za nacionalno energetsko varnost Konstantin Simonov. »Orban je prebrisan politik, ki ve, da Putin potrebuje zaveznika v Evropi. In za to hoče ugodne pogoje. Razumeti morate, da so naši ‘prijatelji' takšni, da jim je treba za vse plačati.«

Orban od svojega gosta, s katerim se poznata že od začetka tisočletja, ko je bil Putin prvič predsednik, sam pa prvič premier, pričakuje tudi, da bo Madžarski ponudil »nadomestilo« za odpovedani plinovod Južni tok. Madžarski premier je za rusko odpoved projektu okrivil EU, ki da se je ves čas trudila, da bi uničila projekt, v Moskvi pa so pred Putinovim odhodom zagotovili, da bodo upoštevali madžarska mnenja glede načrtovane alternative Južnemu toku, tako imenovanega Turškega toka, ki bo plin za južno Evropo pripeljal do turško-grške meje. Ko bo ta zgrajen, bo Gazprom povsem prenehal dostavo plina prek Ukrajine, od koder zdaj Madžarska dobiva veliko večino ruskega plina.

Drugi pomembni energetski projekt, pri katerem Madžarska potrebuje rusko pomoč, je posodobitev njihove edine jedrske elektrarne Paks, ki je začela delovati leta 1983, upokojiti pa bi se morala do leta 2037. »Iz komunističnega obdobja nismo nasledili veliko dobrega, toda sporazum o sodelovanju na področju jedrske energije, ki sta ga leta 1966 podpisali SZ in narodna republika Madžarska, je bil dober dosežek,« je pred dobrim letom med obiskom pri Putinu Orban komentiral obljubo gostiteljev, da bodo z dolgoročnim posojilom za okoli deset milijard evrov priskočili na pomoč ruski družbi Rosatom, ki bo postavila dva nova reaktorja in med gradnjo zagotovila kakih 10.000 novih delovnih mest.