Tiskane izdaje
Predsednik skupine Illy, ki se v Trstu že desetletja ukvarja s proizvodnjo kave, je leta 2008 po relativno uspešnem vodenju Furlanije - Julijske krajine (FJK) doživel poraz na deželnih volitvah in se tako rekoč čez noč umaknil iz političnega življenja. Zavetje je našel v družinskem podjetju, ki ga je v poznejših letih močno razširil. Od takrat se je le občasno pojavil v javnosti in večkrat nakazal, da je s politiko zanj konec.
Odločitev Riccarda Illyja, da bo kandidiral za senatorja na marčevskih parlamentarnih volitvah v Italiji, ni bila samoumevna. Najavil jo je le nekaj dni po tem, ko ga je italijansko računsko sodišče oprostilo krivde v zvezi z obtožbami o nepravilnostih pri prodaji nekdanje kasarne finančne straže v Trbižu leta 2004. Preiskava je dolgo omejevala Illyjeve politične ambicije, je za Delo pojasnil Igor Kocijančič, nekdanji deželni poslanec v FJK, danes pa predsednik deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Verjetno tako dolgo, da so mnogi volivci že pozabili, kakšen je bil kot politik.
Kocijančič je bil leta 2003 z Illyjem, ki je pred tem služil mandat kot poslanec v italijanskem parlamentu, izvoljen v deželni parlament. Čeprav iz različnih strank, sta bila del zmagovalne levosredinske večine, ki je nadaljnjih pet let vladala deželi FJK. Prepričan je, da njegovo ime marsikoga še vedno pritegne. »Živimo v času in družbi, kjer je uspeti pomembnejše od biti. Vprašanje pa je, kako zelo se ljudje spominjajo in kakšen spomin hranijo na politične dejavnike, ki so zaznamovali konec njegovega mandata.«
Človek, ki ga pokličejo
Dvainšestdesetletni vnuk madžarskega priseljenca se bo potegoval za senat v enomandatnem okrožju, kjer bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov. Čeprav ga je nominirala vladajoča levosredinska stranka, bo nastopal kot samostojni kandidat.
»Illy je človek, ki ga pokličejo, kadar ga potrebujejo. Sam v politiko ne rine, morali so ga zaprositi, da je nastopil funkcijo župana,« je ozadje njegove kandidature razložil Stojan Spetič, dolgoletni novinar, dopisnik in nekdanji senator v italijanskem parlamentu. Vladajoča Demokratska stranka je v velikih težavah in nevarnosti, da bo 4. marca ostala brez polovice mandatov, ki jih je dobila na zadnjih parlamentarnih volitvah. Po Spetičevem prepričanju je vrnitev Riccarda Illyja znamenje krize v stranki, ki je iskala nekoga, ki bi pritegnil določeno število glasov, neodvisno od programa, ki ga zastopa.
Ko nastopa kot samostojni kandidat, ločuje svojo usodo od usode Demokratske stranke v upanju, da bo tako pridobil dovolj glasov, je pojasnil Spetič. Zdi se celo, da je Illyju - in z njim Demokratski stranki - šla na roko tudi Berlusconijeva Naprej, Italija, ko je v enomandatnem goriško-tržaškem okrožju kandidirala manj znano kandidatko. To je po Spetičevih besedah storila povsod, kjer ima vladajoča levosredinska stranka močne kandidate. Tovrstne odločitve so prispevale k ugibanjem o tem, ali bi lahko Demokratska stranka in Naprej, Italija po koncu volitev sklenili veliko koalicijo, po vzoru tiste, ki je pred kratkim nastala v Nemčiji. Verjetnost takšnega razpleta je po prepričanju analitikov izredno majhna. Kategorično so jo zavrnili tudi predstavniki obeh strank.
Naskok na sredino
Desnica bi po vsej verjetnosti v vsakem primeru težko parirala tako prepoznavnemu kandidatu, ne glede na to, koga bi imenovala za njegovega tekmeca. Toda Illyjeva vrnitev v politiko kljub temu ni zajamčena, so opozorili naši sogovorniki. Med drugim zato, ker volilni zakon ne dopušča volilnih preferenc. »Kdor hoče glasovati za Illyja, mora prečrtati simbol Demokratske stranke, to pa ljudem ni preveč všeč,« je pojasnil Stojan Spetič.
Problematičen utegne biti tudi Illyjev karakter. Po izkušnjah Igorja Kocijančiča je zelo neposreden in se ne boji, da bi izzval nenaklonjenost. »Označuje ga trma, ki je v politiki lahko velika prednost ali pa tudi hiba.« Ko je bil predsednik dežele, je pogosto provociral javnost. Večkrat je bil kritičen tudi do delavskega razreda. S tem si je prav gotovo ustvaril nasprotnike na levici, je prepričan Kocijančič. »Toda vseeno je bil vedno človek, ki je odprt, pripravljen na dialog in poslušanje.«
Riccardo Illy s tokratnim programom ne nagovarja neposredno volivcev levice, ampak hoče zapolniti vakuum na sredini. Med drugim se zavzema za vlaganje v šolstvo, raziskave in razvoj turističnih dejavnosti ter za obsežne infrastrukturne projekte.
»Glasove išče predvsem pri srednjem sloju, kolikor ga je še,« je pojasnil Spetič. Prizadeva si jih dobiti tudi med Slovenci. Ob robu predstavitve svojega političnega programa v začetku meseca je omenil Tatjano Rojc, slovensko kandidatko na proporcionalni listi Demokratske stranke za italijanski senat, in poudaril, da je vsak glas zanj tudi glas zanjo. Čeprav njegovih glasov ne bodo neposredno prišteli njenim, so to izjavo nekateri interpretirali kot močno podporo njeni kandidaturi. Illy je do slovenske manjšine vedno kazal pozitivna čustva, Slovenci v Italiji pa so si ga zapomnili predvsem po podpori zaščitnemu zakonu iz leta 2001 in postopni normalizaciji razmer v Trstu v času njegovega mandata.
