Tiskane izdaje
Zagreb – V globoki senci političnega sestavljanja parlamentarne večine in nove vlade poteka na Hrvaškem še ena razprava, ki je spet razdelila (že tako močno razdvojeno) javnost. To je razprava o novem družinskem zakoniku.
Dvoje je »krivo«, da so se lotili posodabljanja družinskega zakonika. Tega so spreminjali že leta 2014, vendar ga je ustavno sodišče zamrznilo oziroma suspendiralo, prejšnja, levosredinska oblast ga je lani vnovič potrdila, novembra lani pa je začel veljati.
Skoraj najpomembnejši je podatek, da na Hrvaškem razpade vsak tretji zakon. Statistiki že nekaj časa opozarjajo na črne ločitvene številke, sociologi iščejo vzroke, vse bolj pa je jasno, da se mladoporočenci – čeprav vse starejši, saj znaša povprečna starost neveste 28 let, ženina pa 31, pred dvajsetimi leti pa sta bila oba približno pet let mlajša – poročajo precej nepripravljeni. Temu pritrjuje tudi kolegica tednika Express Jelena Badovinac, ki meni, da »pari velikokrat vstopajo v zakon ne le nepripravljeni, ampak tudi brez vedenja o obveznostih, ki jih prinaša zakonska zveza, zato bi bilo treba številnim podrobno opisati, kaj zakon sploh pomeni«.
Koristi
Prav predlog o nujnosti predporočnega izobraževanja je povzročil največ pomislekov. Predvideno je, da bi se morali vsi, tudi tisti pari, ki se za zvezo odločajo le pred matičarjem, obvezno udeležiti predzakonskega posvetovanja. Opravljala bi ga različna združenja, družinski centri za socialno delo, verske skupnosti; predlagana možnost je tudi brošura, iz katere bi se bodoča mladoporočenca seznanila s pravicami in obveznostmi zakonske zveze, delili pa bi jo matičarji.
Nekateri imajo pri tem precej pomislekov, češ da matičar že zdaj seznanja mladoporočenca s pravicami in obveznostmi, tisti, ki se odločajo za cerkveno poroko, pa že morajo na »izobraževanje« k duhovnikom. »Zakaj bi, po novem, nalogo matičarja morali opravljati različna združenja, odvetniki, verske skupnosti?« se sprašuje Branka Rešetar, pravnica in ena od avtoric veljavnega družinskega zakonika. »Ni škoda časa, energije in denarja, ki ga bo treba plačati za vse predporočne tečaje?« pravi Rešetarjeva, prepričana, da bi predlog, po katerem bi sodišča – in ne mediatorji – imela glavno vlogo pri ločitvah, pomenil korak nazaj pri reševanju ločitvenih težav. »Nevarno je, da vse starše, ki se ločujejo, tudi tiste, ki to naredijo na kulturen način, vržemo v isti koš, kot da so vsi nasilneži in manipulatorji. In tudi za otroka ni prijetno, ko mora na sodišče. Edino korist bodo imeli odvetniki, ki živijo od ločitev,« še meni pravnica.
Koristi bi utegnili imeti še notarji. Eden od predlogov predvideva, da ne bo več priznana zunajzakonska zveza, ki ne bo registrirana pri notarju in bi trajala manj kot tri leta. Predvideno je še, da partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, ne bi smela posvojiti otrok. In tako bi bila enakopravnost med pari, ki imajo sklenjeno zakonsko skupnost pred matičarjem ali v cerkvi, in med tistimi, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, izbrisana, kar dokazuje vračanje v preteklost, so sporočili iz združenja Avtonomna ženska hiša – Zagreb.
»Družina, Cerkev v malem«
Drugi razlog, ki ga na Hrvaškem omenjajo kot tistega, zaradi katerega je družinski zakonik potreben posodobitve, je družina. Kot je opozoril sociolog religije Ivan Markešić, je na lestvici vrednot vse niže. To pa je povzročilo precejšen halo v konservativni družbi, kjer se je na popisu pred leti kar 86 odstotkov prebivalcev izreklo za katoličane.
»Omalovaževanja skupnosti, kakršna je družina, je vse več. Čedalje več je tudi tistih, ki se zavzemajo za sklenitev zakonske zveze med dvema moškima ali dvema ženskama, da bi lahko posvajali otroke. Takšne zahteve ne prihajajo le iz vrst homoseksualnih združenj, ampak tudi z nekaterih ministrstev in iz ust predsednika vlade,« je združenje V imenu družine pojasnjevalo že pred tremi leti, ko je vzniknila pobuda za referendum o »pravi hrvaški družini«.
Zadnjo nedeljo je škof Jure Bogdan na tradicionalnem romanju vojske, policije in veteranov v romarskem svetišču v Mariji Bistrici spomnil, da je »družina osnovna celica družbe, Cerkev v malem«. »Družina pa temelji na zakonski zvezi moškega in ženske, kakor so se na referendumu tudi izrekli državljani že leta 2013,« je še dejal in tako s stališča Hrvaške katoliške cerkve aktualiziral razprave o novem družinskem zakoniku in nakazal, da bo tudi HKC eden aktivnejših soavtorjev zakonika, ki spet deli javnost na »naše« in »vaše«.
