Tiskane izdaje
Zagreb – »Hrvaška ni več stranka v postopku, zato nimamo namere imenovati nadomestnega (po odstopu Budislava Vukasa) arbitra na predvideni hrvaški sedež,« sporočajo z vrha hrvaške politike, ki se torej ne namerava odzvati na poziv arbitražnega sodišča, da naj z novim članom, imenovanim do sredine avgusta, zapolnijo izpraznjeni sedež hrvaškega arbitra.
Da hrvaška stran ne namerava imenovati novega člana arbitražnega sodišča (po odstopu Budislava Vukasa), je bilo jasno že po seji sabora, ki je soglasno odločil, da odstopa od sporazuma, in pooblastil vlado Zorana Milanovića oziroma ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, da začne vse potrebne postopke. »Odločitev je sprejeta, vse je bilo rečeno in o tem se nimamo več kaj veliko pogovarjati,« je le nekaj dni po odločitvi sabora dejal hrvaški premier Zoran Milanović. Od takrat se hrvaška uradna politika obnaša, kot da arbitražnega sporazuma ni več, brez komentarjev pa so na Hrvaškem tudi ob možnosti, da bo sodišče samo imenovalo »hrvaškega arbitra«. Navsezadnje je hrvaška vlada na počitnicah, prihodnja seja je predvidena šele za 20. avgust, da bi arbitra imenovali na telefonski seji, pa je – nemogoče.
Skrivnostni dokumenti
Je pa zato šefica hrvaške diplomacije Vesna Pusić v nedavnem pogovoru za zagrebški Jutarnji list ponovila, da je bistvo celotnega problema pravzaprav, »ker so v predmet naknadno dodajani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov, ki jim nihče ni zavrnil avtentičnosti. Priložili so jih po tem, ko so sodniki začeli razpravo.« Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija naknadno dodala, je odgovorila, da ni možno odgovoriti. »In to je uničilo celoten predmet,« je še dejala.
»Amerika nas podpira …«
Sicer pa je še en dogodek obarval dogajanje, povezano z arbitražnim (ne)sporazumom. Hrvaški mediji so namreč z velikimi naslovi na naslovnicah objavili vest, da je ameriško veleposlaništvo v Zagrebu izdalo sporočilo za javnost glede spora, na Hrvaškem pa so si ga razložili, kot da so ZDA stopile na stran Hrvaške oziroma izrazile podporo stališčem Zagreba o odstopu od arbitraže s Slovenijo. Zdaj, ko je tiskovni urad State Departmenta, ki ga je, po Delovih informacijah, za stališče zaprosilo slovensko zunanje ministrstvo, odgovoril, da »smo tako Sloveniji kot Hrvaški dali jasno vedeti, da se v tem sporu ne postavljamo na nobeno stran. To dvostransko vprašanje morata rešiti vladi obeh držav, ki sta članici EU in zveze Nato, in prepričani smo, da to lahko storita,« pa o sporočilu »podpore« Hrvaški ni ne duha ne sluha.
