»Za vsem stoji Soros«

Medtem ko je v nedeljo na tisoče Madžarov spet šlo na ulice protestirat proti vladi premiera Viktorja Orbána, se ta ne da. Odločno se brani tudi »napadov« iz evropskih ustanov, ki da jih je usmerja »mreža« v Budimpešti rojenega, a pri sedanjih oblasteh nadvse nepriljubljenega bogataša in filantropa Georgea Sorosa.

»Morali bi priti na vse te demonstracije, ne glede na to, koliko nas je. Na srečo naše število raste in kmalu nas bo še več. Če bodo ljudje dojeli, da se lahko organiziramo in dvignemo glas, bodo videli tudi, da lahko izsilimo nekaj sprememb,« je za Euronews povedala 40-letna pesnica Orsolya Karafiáth. Bila je del tisočere množice, ki je v nedeljo madžarsko prestolnico obarvalo v modro z vihrajočimi evropskimi zastavami, na katerih je pisalo »Pomagajte«. Zbrani niso protestirali le proti novemu zakonu o visokem šolstvu, ki je naperjen proti Sorosevi Srednjeevropski univerzi in je požel ostre kritike tako v Bruslju kot med evropskimi poslanci v Strasbourgu. Demonstranti so protestirali tudi proti predlagani spremembi zakonodaje o civilnodružbenih organizacijah, ki bo od teh zahteval, da bodo morale na vsakem javnem sporočilu objavljati, da so »iz tujine podprte organizacije«, če bodo na leto prejele več kot 24.000 evrov mednarodnih prispevkov.

Neliberalni ukrepi

»Neliberalnim« ukrepom madžarske vlade ne oporekajo le domači protestniki, v zadnjem času si je Budimpešta prislužila kar nekaj ostrih mednarodnih kritik. Prejšnji teden so Združeni narodi pozvali Madžarsko, naj umakne predlog sprememb zakona o registraciji civilnodružbenih organizacij, njihova posebna poročevalca Michel Forst in David Kaye pa sta ugotovila, da bi njegovo sprejetje resno omejilo svobodo izražanja ter miroljubnega zbiranja in povezovanja. »Če bo zakon sprejet, ne bo imel poraznega učinka zgolj na miroljubno izražanje drugačnih mnenj, temveč tudi na legitimno delovanje nevladnih organizacij in posameznih zagovornikov človekovih pravic, ki bdijo nad vlado in razkrivajo kratenje človekovih pravic,« sta poročevalca povedala za britanski časnik Independent.

Čeprav ni ne v tem zakonskem predlogu ne v že sprejetem zakonu o univerzi nikjer eksplicitno naveden ne on ne »njegove« ustanove, sta oba ukrepa uperjena proti madžarske gore listu Sorosu. Orbán je že februarja napovedal, da se »bomo v letu 2017 morali spoprijeti s čedalje močnejšimi aktivisti mednarodnih organizacij«. »Težava je v tem, da tajno uporabljajo tuja sredstva za vplivanje na madžarsko politiko,« je premier povedal v letnem nagovoru predstavnikom ljudstva. Med njimi so po njegovih bFoot Apšesedah organizacije, ki so pod vplivom Sorosa in »si prizadevajo, da bi v Evropo pripeljale na stotine tisočev migrantov«.

Člen sedem

Tudi v spornem madžarskem zakonu o univerzi ni nikjer omenjena Soroseva šola, toda zaradi novele, po kateri mora tuja univerza tudi zares institucionalno in pedagoško delovati tam, kjer ima sedež, če hoče odpreti podružnico na Madžarskem, bo morala naslednje leto zapreti vrata zgolj Srednjeevropska univerza, ki v New Yorku, kjer ima sedež, ne deluje, njena madžarska »podružnica« pa je bila ustanovljena leta 1991 in ima 1440 študentov. Tudi ta ukrep je bil povod, da so prejšnji teden poslanci evropskega parlamenta v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri so zapisali, da so »nedavni dogodki na Madžarskem privedli do resnega rušenja pravne države, demokracije in temeljih pravic, ki so postavile EU pred test, da brani svoje temeljne vrednote«. Proti resoluciji je glasovalo 221 poslancev, podprlo pa jih jo je 393, med njimi tudi 68 politikov, ki so v isti evropski krovni konservativni stranki, evropski ljudski stranki, kakor vladajoča madžarska stranka Fidesz, ki jo vodi Orbán. S tem dokumentom so pozvali evropsko komisijo, naj v primeru Madžarske sproži postopek iz »člena sedem«, kar bi lahko v skrajnem primeru privedlo tudi do tega, da bi Budimpešta zgubila glasovalno pravico v najvišjem organu odločanja v EU, svetu ministrov.

»Sprevrženo«, »depresivno« ...

A da bi se ta grožnja izpolnila, bi jo morale soglasno podpreti vse članice EU, kar pa je težko verjetno, saj sta se konservativni vladi v Budimpešti in Varšavi zavezali, da se bosta solidarno podpirali v borbi proti bruseljski »hegemoniji«. Sicer pa po mnenju najvišjih predstavnikov madžarskih oblasti tudi za zadnjimi evropskimi »napadi« na njihovo državo stoji Soros. Predsednik vlade je v svojem rednem tedenskem radijskem intervjuju resolucijo evropskega parlamenta označil za »sprevrženo«, »depresivno« in »znak zgrešene politike«, pravi razlog za njem sprejem pa je po njegovem mnenju v madžarski politiki do pribežnikov. Orbán je dodal, da Soros obvladuje »intelektualno, politično in ekonomsko interesno skupino«, ki hoče Evropo preplaviti z migranti. Resolucija je »nov napad, ki ga je proti Madžarski izvedlo omrežje Georgea Sorosa«, se je na glasovanje v Strasbourgu odzval madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.