Tiskane izdaje
Zagreb – Prebivalci milijonskega Zagreba pravijo, »da nekaj ne pije vode«, saj zabojniki za smeti nemalokrat ostajajo neizpraznjeni. Vodstvo zagrebške komunale (za smeti in red na tem področju skrbi javno podjetje Čistoća), ki je del zagrebškega Holdinga z 12.500 zaposlenimi, pa zatrjuje, da je vse v redu.
Vendar se je pokazalo, da le ni tako v redu. V začetku leta so na Hrvaškem v kar nekaj mestih odkrili primere, ko so nekateri zaposleni imeli ponarejene diplome ali druge potrebne dokumente. Takrat – in zaradi nekaterih očitkov, da bi bilo dobro pregledati diplome zaposlenih v zagrebškem Holdingu in zagrebški mestni upravi – je tudi prvi mož Zagreba Milan Bandić napovedal, da bo sprožil postopek za pregled vseh »papirjev« vseh zaposlenih ne le v Holdingu, ampak v celotni mestni upravi.
Postopek pregleda (revizije) še ni končan in še nekaj časa ne bo, pravijo, vendar so se prvi rezultati že pokazali. Vodstvo Holdinga je odpustilo kar 70 voznikov smetarskih tovornjakov, ker so jim ustrezne službe, vsaj tako je zapisal zagrebški Jutarnji list, ki je povzel besede nekdanje sindikalistke v zagrebški Čistoći Branke Šturlan, odkrile nepravilnosti pri ustreznosti dokumentacije. V prevodu pa to pravzaprav pomeni, da so imeli ponarejene diplome ali katerega od drugih dokumentov, potrebnih za zaposlitev.
Zaradi primanjkljaja voznikov (namesto 70 odpuščenih je bilo zaposlenih le 20 novih) so menda nastajale precejšnje spremembe pri odvozu smeti oziroma praznjenju zabojnikov v približno 300 zagrebških ulicah, v vodstvu zagrebške komunale pa pravijo, da gre za »operativne tehnične težave«. Mimogrede, v Zagrebu komunalni delavci vsak dan odpeljejo skoraj tisoč ton smeti.
V zagrebški mestni upravi je bil že pred časom eden najbolj odmevnih primerov zaposlitve s ponarejeno diplomo primer pravnice v mestni upravi, ki je vrsto let zasedala omenjeno delovno mesto. Pravnica je le dan pred objavo »njene afere« dala odpoved. V zagrebškem Holdingu pravijo, da postopek preverjanja ustreznosti zaposlitvenih potrdil še ni končan, hkrati pa ne izključujejo verjetnosti, da bodo odkrili še kakšen nov primer.
Primer Karlovec
Nekateri na Hrvaškem so prepričani, da je Karlovec mesto, ki je še posebej znano po aferah, povezanih s ponarejenimi diplomami. Tako še zdaleč ni pozabljen primer nekdanje načelnice županovega urada v občini Lasinja, ki je bila s ponarejeno diplomo zagrebške ekonomske fakultete zaposlena dvajset mesecev.
V spominu je tudi primer nekdanjega direktorja hrvaškega radia v Karlovcu. Njegovo ponarejeno diplomo so odkrili po petih letih službovanja.
Naslednji je primer Gorana Đ., ki je s ponarejeno diplomo prometne fakultete šest let vodil marketing v karlovškem mestnem gledališču. Nič manj odmeven ni bil primer Marijana B., ki je bil s ponarejenim srednješolskim spričevalom zaposlen kot komunalni redar.
Primerov v Karlovcu je bilo še nekaj, zato niti najmanj ni čudna izjava neodvisne političarke iz Karlovca Jasne Plevnik, ki je že pred časom dejala, da se je prav Karlovac zaslovel kot mesto ponarejenih diplom. Navsezadnje to poleg že naštetih potrjuje tudi podatek, da so zaposlenega s ponarejeno diplomo odkrili tudi med tamkajšnjimi gasilci, kar deset pa v karlovški komunali, kjer so zaposleni imeli ponarejena potrdila o opravljeni šoli za voznike tovornjakov.
Preverjanje 12.500 zaposlenih
Nalog prvega moža glavnega mesta najmlajše članice EU Milana Bandića, po katerem je treba preveriti dokumente vseh 12.500 zaposlenih v 20 podružnicah zagrebškega Holdinga (Avtobusna postaja, Mestno pokopališče, tržnice, Zagrebparking, Zagrebški električni tramvaj …), je med zaposlenimi povzročil nekaj vznemirjenosti. »Vendar le med plevelom,« pravi eden od zaposlenih v Holdingu, saj, kot pojasnjuje, »tam, kjer je žito, je tudi plevel«.
Vendar pa velika večina ujetih z lažnimi diplomami najbrž ne bo nikoli kaznovana, saj so primeri »zastarali«. Hrvaški zakon določa, da se za takšen prekršek ne more sprožiti kazenski postopek, če je od izvršitve kazenskega dejanja minilo več kot pet let. Tožilstvo pa za »inkriminirani trenutek« šteje datum, ko je osumljeni posameznik ponarejeni dokument predložil kadrovski komisiji, in ne čas, v katerem je bil nekdo zaposlen z lažno diplomo oziroma spričevalom.
