Zahteve po zamenjavi Anteja Ramljaka

Zagreb – Po razkritju, da vladnemu izrednemu pooblaščencu za Agrokor Anteju Ramljaku med drugim svetuje njegovo nekdanje podjetje Texo Managament za 1,6 milijona evrov na leto, so se pojavile zahteve po njegovi zamenjavi.

Za hrvaške razmere je to izjemno veliko denarja, če upoštevamo, da so imela po podatkih hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev Hanfa vsa podjetja, ki se ukvarjajo s svetovanjem, leta 2016 samo 1,4 milijona evrov prihodkov. Leto dni pred tem je imelo to podjetje samo 173.000 evrov prihodkov. Zaradi Agrokorjevih težav je začelo precej uspešneje poslovati. Texo Management je namreč podjetje, v katerem je bil Ramljak direktor, preden so ga imenovali na sedanji položaj. Ramljak je ustanovil podjetje skupaj s Tomislavom Matićem in ga poimenoval Babičina kuhinja, po združitvi s skladom Questus nekdanjega finančnega ministra Borislava Škegra se je podjetje preimenovalo v Texo Management.

Ramljak bo Matića, ki je zdaj formalno lastnik, imenoval v nadzorni odbor Belja, in to brez plačila, kar zveni po tem, ko so objavili višino honorarja, ki ga prejema skupno podjetje, več kot cinično. Ramljak ne varčuje niti pri odnosih z javnostjo, saj je za 10.000 evrov na mesec najel podjetje Kristine Laco, ki »po naključju« svetuje tudi gospodarskemu ministrstvu oziroma ministrici Dalićevi, ki bi morala nadzirati delo glavnega pooblaščenca. Seznam omenjenih imen dokazuje, da naj bi imeli prav tisti, ki trdijo, da Agrokor na Hrvaškem upravljajo Škegrovi ljudje.

Vrednost delnic pada

Zakaj se je Ramljak odločil tako očitno grebsti za denar, čeprav dobiva 10.000 evrov plače na mesec? Zamenjavo zahtevajo manjši dobavitelji, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da je Ramljak porabil 70 milijonov evrov za različne nejasno opredeljene svetovalne storitve, med katerimi omenjajo pravne in finančne storitve ter posle prestrukturiranja. Ramljakov odstop zahteva tudi vse dejavnejše Združenje malih delničarjev, saj vrednost njihovih delnic zdaj znaša komaj dva odstotka nekdanje vrednosti.

Del krivde za to pripisujejo tudi njemu, saj je brez pooblastil in v nasprotju s predpisi izjavil, da so njihove delnice brez vrednosti. Zamerijo mu, ker ni sprožil postopka za izpodbijanje jamstev, ki so jih uprave Belja, Leda in Jamnice dajale, ne da bi sklicale skupščino delničarjev. Poleg tega jih moti, da namerava vse premoženje propadlega koncerna prenesti z odvisnimi družbami v Amsterdam. Opozarjajo še, da mali delničarji Mercatorja, Kiseljaka in Frikoma niso utrpeli takšne škode kot oni.

Terjajo pojasnila

Kljub resnim obtožbam je vlada sporočila, da »po opravljenem nadzoru niso ugotovili nikakršnih razlogov za zamenjavo izrednega pooblaščenca«. Toda v vladajoči stranki ne razmišljajo vsi enako, saj je sicer zadržani predsednik sabora Gordan Jandroković izjavil: »Zdrav razum pravi, da to ni bilo najbolje, zato bo treba pojasniti, zakaj in kako se je to zgodilo.« Ramljaku ni mogoče očitati, da je kršil zakon, lahko pa mu očitajo, da ga je prilagodil skladno s svojimi interesi in z interesi oseb, povezanih z njim.

Tega ne bi mogel narediti, če bi kot vladni pooblaščenec imel položaj državnega uradnika, kar bi bilo pravzaprav logično. Toda takšnega položaja nima, zato lahko sklepa posle s komerkoli, tudi s svojim nekdanjim podjetjem. Mnogi zato zdaj ugotavljajo, da so lex Agrokor, poznejše združevanje več podjetij in delovanje sklada Knighthead pravzaprav skrbno načrtovali, da bi izjemno veliko zaslužili z Agrokorjem.