Tiskane izdaje
Velikonočni prazniki niso ustavili študentov, ki na ulicah večjih srbskih mest zahtevajo, naj novoizvoljeni predsednik Aleksandar Vučić ustavi podrejanje vseh družbenih podsistemov njegovi napredni stranki in ozkemu krogu političnih zaupnikov. Poraženi protikandidat Saša Janković ustanavlja novo politično gibanje.
»Naj protestirajo. Zaradi mene še deset let. Samo mirni naj bodo.« To je eden redkih odzivov novega srbskega predsednika, trenutno še premiera Aleksandra Vučića, na proteste mladih na ulicah večjih srbskih mest. Občasno se jim pridruži tudi kakšen sindikat, prejšnji konec tedna denimo vojaški in policijski, kar je pri vse bolj avtoritarni srbski oblasti vzbudilo precej nelagodja, na kar kaže takojšnja napoved povišanja plač v delu obrambnih struktur.
Vsi bi zamenjali vse
Protestniki zahtevajo zamenjave ključnih ljudi v nekaterih korumpiranih regulatornih organih in na javni RTV, ker da se je v predvolilni kampanji povsem postavila na stran zmagovalca. Analize srbskih medijev v času kampanje so pokazale, da je bila njegova pojavnost v medijih še precej višja od njegovega volilnega rezultata. Od enajstih kandidatov je Vučić zavzel kar dve tretjini medijskega prostora.
Menjave na RTS zahteva tudi minister za delo Aleksandar Vulin. »Bojijo se protestnikov. Sto jih je na ulicah, oni pa poročajo o tisočih in o tem naredijo triminutni prispevek.« Srbski javni servis je torej več kot očitno naslednja tarča obeh taborov.
Zahteve po menjavah letijo tudi na predsednico parlamenta Majo Gojković. V začetku marca je namreč samovoljno prekinila delo parlamenta, ker je menila, da je to dobro za predsedniško predvolilno kampanjo. A dela tudi po volitvah ni nadaljevala, ker so jo zmotili protestniki na ulicah.
Čez teden dni bo prva obletnica skrivnostnega rušenja objektov v beograjski četrti Savamala. Zgodilo se je v noči po še enih izrednih parlamentarnih volitvah, na katerih si je Vučić utrdil oblast. Gibanje Ne da(vi)mo Beograda pričakuje, da bo na ulicah največ ljudi doslej. Prav te dni je namreč odjeknila novica, da namerava beograjska oblast, ki jo vodi Vučićev tesni sodelavec Siniša Mali, podrediti zasebnim interesom še eno dragoceno javno zemljišče. Tokrat ob Donavi.
Ker domala vsi neodvisni analitiki na lokalnih volitvah prihodnje leto – če bo demokracija zdržala – pričakujejo padec naprednjaške vladavine v Beogradu, so oči zdaj uprte v na predsedniških volitvah poraženega nekdanjega varuha človekovih pravic Sašo Jankovića. »Ta položaj me ne zanima, dovolj je drugih primernih kandidatov zanj,« je bil konec minulega tedna jasen ob napovedi ustanovitve novega opozicijskega gibanja. Janković ni skrival ambicij, da bi postal novi Dos, legendarna Demokratična opozicija Srbije, ki je prav z zasedbo Beograda začela rušiti Miloševićev režim.
V gibanje sta se že vključili proevropska stranka Nova Srbija in nekdaj vladajoča, danes razbita Demokratska stranka. Velika težava, ki bi lahko kmalu paralizirala Jankovića, je, da gibanje gradi »od zgoraj navzdol«. Dos je v devetdesetih namreč nastala ravno obratno. Tudi Vojislava Koštunico, človeka, ki jo je predstavljal na volitvah, je izbrala pestra paleta političnih in civilnodružbenih voditeljev.
