Zgodbo o Vukovarju piše Zagreb

Vukovar – Štab za ohranitev hrvaškega Vukovarja bo spet začel zbirati podpise za referendum o mestu posebne spoštljivosti (in proti cirilici), bliža se tudi dan spomina na žrtve Vukovarja. Trenutek tega mesta na vzhodu Hrvaške ni rožnat. O tem smo se pogovarjali z Ivanom Penavo (HDZ), županom, ki je na tem položaju nadomestil Ćeljka saba (SDP), ki je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja.

Klasično vprašanje za začetek: kako komentirate trenutne politične in gospodarske razmere (število zaposlenih, število brezposelnih ...) v Vukovarju, ki je po mnenju mnogih še vedno »mesto velikih strahov«?

Nikakor se ne strinjam, da je Vukovar »mesto velikih strahov«. Življenje v našem mestu je popolnoma normalno, odnosi so stabilni, napetosti pa stopnjuje vlada, ker ji to ustreza. Mediji seveda spremljajo in predstavljajo zgodbo o Vukovarju tako, kakor jo pripoveduje Zagreb, toda ta zgodba nima veliko skupnega z Vukovarjem, v katerem živim. Nikogar ne zanima dejansko življenje in sobivanje Vukovarčanov, zanima jih samo politična zgodba, od katere imajo lahko koristi, čeprav nima resnične podlage v vsakdanjem življenju ter konkretnih potrebah in težavah mojih someščanov.

Bliža se dan spomina na žrtve Vukovarja. Za številne opazovalce je to bolj političen dan kakor dan spoštovanja. S katero trditvijo bi se strinjali in kako jo komentirate?

Sem Vukovarčan. Živim v svojem mestu s svojimi someščani vsak dan v letu, in ne samo takrat, kadar potrebujem poceni politične točke. S svojim delom in bojem za blagostanje Vukovarja kažem spoštovanje vsem junakom in žrtvam domovinske vojne, ki so se borili za to, da bi mi in naši otroci danes živeli v hrvaškem Vukovarju. Toda 18. november je zame osebno, prepričan pa sem, da tudi za vse Vukovarčane, dan posebnih in težkih čustev. Ta dan je zame dan tišine in dostojanstva ter ni povezan s politiko. Tisti, ki ne spoštuje iskreno dneva spomina, naj ga ne izkorišča za kar koli drugega. Instant domoljubju se očitno žal ne moremo izogniti, vendar sem prepričan, da ljudje prepoznajo takšno parodijo in čutijo odpor do nje.

Vukovar je večnacionalno mesto. Hkrati pa nikakor ne moremo zanikati, da je to tudi mesto že zdavnaj porušenih in skaljenih mednacionalnih odnosov; mesto, v katerem je treba paziti, ali pozdravite z bok ali ćao; mesto glavnega štaba obrambe Vukovarja (pred cirilico); mesto, v katerem imajo prvi otroci pouk dopoldne, drugi pa popoldne ... Kako komentirate in vidite trenutne mednacionalne odnose v Vukovarju?

Kakor sem že povedal, mednacionalni odnosi in sobivanje v Vukovarju delujejo. Ne smemo pozabljati na to, da so se mednacionalni odnosi skalili zaradi velikosrbske agresije na Hrvaško. Vukovar se je tri mesece upiral neverjetni agresiji in pretrpel žrtve, kakršnih ni nobeno drugo mesto v naši državi. Še danes živimo s posledicami srbske agresije. Mesto še vedno ni popolnoma obnovljeno. Gospodarstvo in kmetijstvo sta uničena in tu ni nobene družine, ki ni izgubila nekoga od svojih najbližjih. Še vedno je pogrešanih 300 Vukovarčanov. Ne moremo jih niti dostojno pokopati in se vsaj delno pomiriti; tisti, ki vedo, kje so njihova morišča, pa živijo med nami, vendar nam nočejo olajšati dela. Poleg tega nobenega vojnega zločina, storjenega v Vukovarju, niso kaznovali, vojni zločinci pa še vedno živijo in nemoteno delujejo med nami. To so dejstva, ki vplivajo na mednacionalne odnose, in tega ne smemo pozabiti. Pouk v šolah je bil ločen na zahtevo srbske skupnosti in to je samo ena od pravic, ki jih imajo kot narodna manjšina v Vukovarju. Sobivanje deluje. Nikakršne potrebe ni, da bi nas Zagreb ali kdor koli drug učil medsebojne strpnosti, ki jo vsak dan izkazujemo. Res je, pozdravljamo se vsak s svojim pozdravom, vendar se pozdravljamo ter delamo in živimo skupaj.

Ne morem in ne smem si dovoliti, da bi izpustil vprašanje o Slavonski sokolski gardi, ki se je pred kratkim pojavila in ki po besedah Vladimirja Šeksa, svetovalca predsednice RH Kolinde Grabar Kitarović, spominja na črnosrajčnike. Ali odobravate ustanavljanje »tovrstnih« enot?

Podpiram samo organiziranje zgodovinskih enot zaradi ohranjanja tradicije in turistične promocije, vendar nič več od tega.

V tednu od 26. oktobra bi moral urad predsednice RH Kolinde Grabar Kitarović priti v Vukovar, v tukajšnjo palačo vukovarsko-sremske županije. Toda predsednica se je odločila, da je ne bo, po njenih besedah, zaradi morebitnih špekulacij, povezanih z volitvami ... Kaj bi po vašem mnenju lahko doseglo uradovanje predsednice v Vukovarju, če bi vendarle prišla? Mislite, da bi lahko zaustavilo izseljevanje mladih ter spremenilo položaj Slavonije, da bi se spremenila iz siromašne regije v regijo, privlačno za življenje in delo?

Predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović je dala jasno vedeti, kako namerava živeti s svojimi ljudmi. Od začetka mandata je na terenu in posluša dejanske potrebe svojih državljanov. Hrvaška je Istra in Dalmacija in Slavonija in Zagorje, in ne samo Zagreb. Čeprav sta si zadnja dva predsednika prizadevala čim bolj omejiti svoja pooblastila ter tako tudi dolžnosti in obveznosti, ki jih imata do ljudi, se gospa Grabar Kitarović ne boji ne državljanov ne dela. Prepričan sem, da lahko takšen način dela precej bolj koristi boju za nacionalne interese. Seveda menim, da je to gotovo prvi korak k boljši Slavoniji. Predsednica bi rada prišla in videla, kaj resnično in nujno potrebuje Slavonec, namesto da bi vztrajala pri izmišljenih potrebah, ki samo povzročajo neskladja v že tako ali tako občutljivi celoti.

Ali je mogoče pričakovati, da bi se čez mesec, dva ali čez leto dni v Vukovarju kljub vsemu pojavile table tudi v cirilici; da bi bilo torej na vstopu v Vukovar ime ponosnega mesta zapisano tudi v cirilici in da bi bilo na dresih nogometašev nogometne šole Mali Vukovarčan ime kluba in šole zapisano tako v latinici kakor v cirilici?

Če se bo kaj takega zgodilo, bodo za posledice, ki bi jih takšno vsiljevanje povzročilo, odgovorni tisti, ki so to zgodbo tudi začeli. Moja naloga in naloga lokalne samouprave bo še naprej skrbeti za razvoj Vukovarja in za vse, kar je s tem povezano – zaposlovanje, gospodarstvo, obnova, zaustavitev izseljevanja, izboljševanje življenjske ravni in skrb za meščane na vseh družbenih področjih.