Tiskane izdaje
Celovec - Osrednja slovesnost ob 95. obletnici koroškega plebisicita bo tudi letos potekala v znamenju sodelovanja med avstrijskimi Korošci in pripadniki tamkajšnje slovenske manjšine. Po besedah organizatorjev in predstavnikov koroške deželne vlade bo temeljni poudarek namenjen boljšemu razumevanju preteklosti, predvsem pa izpostavljanju tistega, kar združuje.
Zgodovina pogosto razdvaja, za premostitev razlik pa sta potrebna predvsem čas in premislek.
Na današnji dan, dve leti po koncu prve svetovne vojne, je na Koroškem potekal plebiscit, ki je v skladu z določitvami pariške mirovne konference postavil mejo med Avstrijo in novonastalo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po referendumu, na katerem je večina volivcev glasovala za obstanek v Avstriji, je velik del slovenskega naroda ostal odrezan od matice. Posledice koroškega plebiscita so v stoletju, ki je sledilo, definirale odnose med Avstrijci in Slovenci in vanje vnesle element negotovosti, okrepljen z občutkom izgube.
Slovesnost ob 95. obletnici plebiscita, na kateri bodo tako kot vsako leto aktivno sodelovali tudi predstavniki slovenske manjšine, bo letos potekala pod geslom »vedenje o lastni zgodovini je ključ za skupno prihodnost«.
Poudarjanje razumevanja preteklosti je pomembno, predvsem z vidiki novih generacij, ki imajo za razliko od starejših priložnost, da odrastejo v prijetnejšem okolju kot njihovi predniki.
Pozitivno in neobremenjeno
O tem je prepričan deželni glavar avstrijske Koroške, socialdemokrat Peter Kaiser, ki je ta teden, v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo, poudaril, da je trenutno ozračje na Koroškem pozitivno in neobremenjeno kot redkokdaj v preteklosti. Kot pravi, enega samega razloga za to ni, med pomembnejšimi pa je izpostavil dogovor o postavitvi novih dvojezičnih krajevnih napisov, s čimer se je proslavil njegov predhodnik na položaju deželnega glavarja Gerhard Doerfler, pa tudi delovanje foruma za dialog in koordinacijskega odbora med Slovenijo in avstrijsko Koroško.
Napredek ne pomeni, da med avstrijskimi Korošci in člani slovenske manjšine ni različnih stališč, pravi Kaiser. Ta bodo najverjetneje vedno obstajala. Toda hkrati v različnih delih koroške družbe, predvsem pa v politiki, obstaja več razumevanja za preteklost. »Iz zgodovine smo se tudi kaj naučili. Veliko več je tistega, kar združuje,« je še dejal.
Koroška se pripravlja na potrditev reforme deželne ustave, ki slovenske narodne skupnosti, kot pravijo pri Narodnem svetu koroških slovencev, kot sestavni del koroške zgodovine doslej ni omenjala. Novo besedilo ustave bo po napovedih predstavnikov deželne vlade to krivico popravilo, potem ko so se koalicijski partnerji uspeli dogovoriti o kompromisnem predlogu sprememb. Omembi slovenske manjšine je prvotno nasprotovala predvsem ljudska stranka (ÖVP), a se je nato premislila.
