Tiskane izdaje
KLAIPEDA – V slovenskem taboru je čutiti nekaj več nervoze, saj prvi dve tekmi nista bili taki, da bi okrepili samozavest Jake Lakoviča in soigralcev. Tretji obračun pa prinaša na meniju Slovenije Gruzijo.
Zoki v pričakovanju tekme
»Čaka nas težka tekma. Gruzijci so prvič tu, zelo so motivirani, na voljo imajo dovolj navijačev. Na tekmo smo se pripravili tako kot na vse do zdaj. Veselo na delo!« pove Zoran Dragić hip po treningu, ko ga ulovimo pri izhodu iz zagrevalne dvorane. Časa nima veliko, avtobus je že pred dvorano, je pa med hojo dodal, da si želi, da bi se izognili novemu velikemu številu izgubljenih žog.
Sestanek in počitek
Reprezentanti so se odpeljali do hotela, na vrsti je bil še sestanek. Selektor Božidar Maljković ničesar ne prepušča naključju, vsak korak v napačno smer bi pomenil velik poraz tudi zanj osebno.
Brata Boisa grozita Sloveniji
Ko so Slovenci zapustili dvorano, so prišli Gruzijci. Med njimi tudi brata Vladimer in Anatoli Boisa. »Najini starši so ponosni, ker sva oba v ekipi,« pove Vova, kot kličejo Vladimerja, Anatoli pa se pohvali, da tudi on govori slovensko.
Sovražijo vuvuzele
Prvi navijači se bodo zbrali pred dvorano okoli treh. Pričakujejo okoli 2000 Gruzijcev, ki so se navdušili nad vuvuzelami, ki pa v dvorane ne sodijo. Tako Slovenci. »Naj se nekaj ukrene, da se ukinejo te cevi, mi jih imamo dovolj,« pa so povedali slovenski navijači, ki smo jih srečali v Palangi, mestu poleg Klaipede. »Ob teh vuvuzelah se naša pesem sploh ne sliši,« še pristavijo, potem pa odidejo na izlet. In nato na tekmo. Slovenski košarkarji jih potrebujejo. Pa še vuvuzele bo treba preglasiti.
