Vzdušje v Ljubljani
 je najboljše

LJUBLJANA – Mladi, 36-letni Sašo Filipovski je po končani fakulteti za šport začel nase opozarjati kot pomočnik trenerja Zmaga Sagadina med letoma 1996 in 2003, ko je za dve leti uspešno prevzel vodenje košarkarskega kluba Union Olimpija, ki ga je v prvem delu leta 2006 s Sagadinom popeljal iz krize. Nato je prevzel poljski klub Turow in ga uspešno vodil do 2009., bil na začetku letošnje sezone pomočnik v CSKA, v drugem delu Evrolige pa je prevzel rimski klub Lottomatico, ki je včeraj v Stožicah gostovala pri Union Olimpiji.

Na prvi tekmi v Rimu je odločil Kenny Gregory, ki ga na predvečer druge tekme še ni bilo.

»Olimpija ima v nasprotju z nami veliko igralcev, na prvi pa me je Gregory res presenetil, predvsem z natančnim izvajanjem prostih metov na koncu, ko jih je metal 4 : 4, pred tem pa v ligi 50-odstotno. Tista prva tekma je bila povsem drugačna od načina igre, ki ga Ljubljančani imajo doma. Tri minute do konca smo imeli sedem točk prednosti, a sta nas nato premagala Ožbolt in Gregory.«

Ko ste se prvič srečali z Union Olimpijo ste bili bolj seznanjeni z ljubljansko kot s svojo ekipo. Zdaj naj bi bila stvar drugačna?

»Igro poskušamo dvigniti na višjo raven, a se v zadnjem obdobju soočamo s težavami v ekipi, ki je nepopolna in nam morajo pomagati mladinci. Tokrat smo v Ljubljano med desetimi igralci dva pripeljali le zaradi števila na treningu. Vseeno se trudimo dvigniti igro in v italijanskem državnem prvenstvu nam gre dobro, v Evroligi pa poskušamo tekme izkoristiti za dvig forme in pridobivanje izkušenj, ki so zelo dragocene. V italijanski ligi lahko namreč vsak premaga vsakogar in gre za izjemno naporno in težko tekmovanje, kjer želimo doseči nekaj tudi v končnici, a se zavedamo, da ne bo lahko.«

Kako v takem razmerju sil vidite svojo ekipo v primerjavi z Olimpijo?

»Jasno, da nimam igralcev za rotacijo, po drugi strani pa ima Olimpija s prihodom Sama Udriha in prej z Vladimirjem Boiso daljšo klop. V Olimpiji vlada dobra kemija in ekipa je nepopustljiva. V dveh minutah so sposobni narediti delni izid 15 : 0, saj imajo veliko strelcev za tri točke in so zelo močni tudi pod košem. Krasi jih tudi velika borbenost v obrambi.«

Najbolj boječ dejavnik?

»Vzdušje v Ljubljani je najboljše. Šesti igralec je publika. Nevarnost preti vsepovsod, a vseeno se še najbolj bojim vzdušja v tej prekrasni dvorani, kjer sem šele prvič, saj mi prej obveznosti niso omogočile obiska. Res smo lahko ponosni na to, kar je dobila Ljubljana, in vsa čast tistim, ki so se potrudili, da so to postavili.«

Kako se iz svojih časov spomnite ljubljanskega občinstva?

»Seveda se spozna na košarko, a od takrat, ko sem bil jaz na klopi v mali in ledeni dvorani, je bilo drugačno predvsem okolje, ki je tu v tej lepotici res veličastno.«

S CSKA vam ni bilo usojeno priti, saj so vaju z Duškom Vujoševićem prej zamenjali. Zdaj slišimo, da ima CSKA ob slabih rezultatih in številnih težavah z zvezdniki tudi nov problem našega Matjaža Smodiša, ki ima težave s srcem. Se je nad tem kaj pritoževal, ko ste vi bili v Moskvi?

»To sem izvedel šele v torek na avtobusu in res nisem vedel za te njegove težave. Ko sem bil v CSKA, ni manjkal na nobenem treningu, upam, da ni nič hujšega, in mu želim, da se čim prej vrne na igrišče. Vrhunski športniki imajo praktično vsi kakšno manjšo aritmijo, saj je srce športnika večje, verjamem pa, da bo z njim vse v redu.«

Trener Primoža Brezca v Samari, legendarni Stanislav Jeremin, je dejal, da so razlogi slabih iger CSKA preveliki denarci, ki jih služijo zvezdniki.

»V Moskvi so vsi zelo dobro plačani. Ti igralci so jim prinesli lovorike, a vsega je enkrat konec in ti igralci so že izčrpani. Žal se je zgodilo, da so se poškodbe začele pojavljati, ravno ko sem jaz bil tam. Od Kauna prek Holdna do Hrjape. Tam jim je košarka zelo pomembna in zato visoke pogodbe ne presenečajo.«

Mnogi vas spet kmalu vidijo na čelu Union Olimpije pa tudi v štabu reprezentance. Vas je selektor Božidar Maljković kaj poklical?

»Ne, na tem ni še nič. Pustimo času čas.«

Vprašanje za nazaj. Od tedaj najvišjega vira v klubu smo slišali, da leta 2004 ravno vi v ekipi Union Olimpije niste želeli Gorana Dragiča, ki je bil neznan 18-letnik iz Ilirije?

»Ne, to pa ne bo držalo.«