Tiskane izdaje
Vendar je dobro vedeti, da bi dejansko morali zaprositi s stavkom »Okay, Houston, we've had a problem here« oz. »V redu, Houston, imeli smo težavo«, kot je bilo to v resničnem primeru. In ravno ta težava nas uvršča, kot da se naše dogajanje ne zadeva države Slovenije na planetu Zemlja, čeprav se dogaja pristno, s strani obeh opcij - tako leve, kot desne in tudi kakšna sredinska se je že našla v preteklosti, ki je bodisi bila obarvana rdeče, črno, zeleno itd. Vsem pa je skupno to, da plujemo na mestu, a v obdobju zadnjih nekaj let celo tonemo, kar tudi ni več skrivnost.
V gospodarsko monetarno krizo smo vstopili z letom 2008 in kot začuda je takratni predsednik vlade (21.11. 2008 do 10.2. 2012) oz. sedanji predsednik države Pahor na ves glas zatrjeval, da Slovenija ni v krizi, da se bančni sistem dobro drži, da Slovenija ne bo zašla v krizo itd. Zgodilo se je ravno nasprotno. Slovenija je v globoki krizi, ki svojega dna še ni dosegla, a glejte no zlomka, predsednik države je človek, ki je še v letu 2008 zagotovil, da Slovenija nima težav in jih ne bo imela. Bolj kot nam slabo kaže, bolje odmevajo besede slovenske osamosvojitvene politike, ki je dejala, da bo Slovenija postala druga Švica. Pri tem je ta ista politika pozabila povedati, da bo to veljalo samo za nekatere - »izbrane«. Seveda so nekatere izmed glasnikov te parole po ukinitvi določene ključne jugoslovanske zakonodaje, ki je omogočila divje lastninjenje družbenega premoženja umaknili na varno in to kar v hram evropske demokracije, ki si je posredno s slovensko osamosvojitvijo tudi napolnil lastni proračun, še posebej glavna ekonomska nosilka EU Nemčija.
Glede na zgrešene odločitve slovenskih političnih zvezdnikov programa »slovenskega Apolla«, ki bi nas ponesel kot prvo državo iz krize, kot je dejala vidna politična osebnost v sedanjem času in prostoru, se ob vsem tem pojavlja vprašanje, če tudi pri nas ni prišlo do rahle eksplozije interesov oz. napake na »električni napeljavi«, zaradi katere je nekaterim pričelo primanjkovati kisika, kar nam je onemogočilo pristanek v obljubljeni Švici ali pa nekje v družbi gospodarsko stabilnih in uglednih držav z zdravo ekonomijo? V zadnjem času nam težave povzroča tudi navigacija, ki je prav tako odvisna od »električne napeljave«, saj tako levi kot desni drug drugega obtožujejo, da so krivi za sedanje stanje. In ravno zaradi okvare navigacijskega sistema plujemo v vesolju brez cilja in vizij, kje pristati? Občutek bi lahko imeli, da tako kot se je posadka Apolla 13 zatekla v lunarni modul, da so se tudi slovenski politiki zatekli v svoj svet oz. modul, ki jim otežuje pogled na realno stanje slovenskega državljana, ki se utaplja v vedno večji ekonomski in socialni stiski. Najbrž na račun »finančnega kisika«, ki ga je za to populacijo vedno manj.
In čeprav je v lunarnem modulu Apolla 13 bilo prostora le za bivanje dveh, ljudi za čas tri dni, imam občutek, da modul slovenske politike lahko sprejme vse, enkrat opozicijo, drugič koalicijo (kar sta tudi dva subjekta), kljub medsebojnim obtožbam in to za daljše obdobje - tudi do 22 let in še traja. In vsi so složni, da kadar se na prizorišču pojavi nekdo, ki bi Slovenijo morda popeljal iz krize, ji dal zagona, da je takšnemu složno reči »ne«. Če bi tako enotni bili opozicija in koalicija, ki si vloge skozi čas samo izmenjujeta pri reševanju prihodnosti za Slovenijo, bi krize že zdavnaj ne bi bilo.
Tako pa smo v zadnjih dneh lahko prebrali, da nekdanji slovenski predsednik vlade Janša v Slovenijo vabi EU trojko, ki bi zagotovo z bogato sanacijo slovenskega bančnega sistema (na račun splošnega družbenega klestenja) zakrila vse mahinacije - tudi njegove vlade pri dodeljevanju t.i. tajkunskih posojil ali zakrila sledi za izginulim denarjem od prodaje nekdaj družbene lastnine, s katero je poslovala tranzicijska levica v sodelovanju z nekdaj slavno LDS. Po drugi strani nekateri obsojenci, kot so Bojan Farčnik (afera Čista lopata) ne prestaja zaporne kazni skupaj z kurjimi tatovi ali nekom, ki nima za plačilo položnic. Ker kurji tatovi in bogati ne sodijo v isto celico se g. Farčnik na družbeno koristno delo vozi v Šenčur pri Kranju, kjer opravlja delo kurirja. Preko vikenda pa je večino kar pri svoji družini. Da pa je možno pri nas presedati iz enega modula v drugi modul je dokazal tudi nekdanji minister za delo v Pahorjevi vladi Ivan Svetlik, ki je po novem postal kar vodja ljubljanske univerze. Naj le za trenutek spomnim, da je bil prav minister Svetlik tisti, ki je pričel z uresničevanjem prvih vidnejših strukturnih rezov v socialno zakonodajo v letu 2011, seveda pod taktirko takratnega predsednika vlade Pahorja.
Lepo je biti član modula - takšnega ali drugačnega. Vendar se bojim, da našim modulašem pri njihovem projektu Houston ne more pomagati. Saj je veza z beloglavim orlom vzpostavljena le, ko se gre za naložbo v dolarske obveznice za katere nam ob nesprejetju takšnih ali drugačnih strukturnih reform stric Sam, kaj hitro požuga z zviševanjem obresti na obveznice. Tako v letu 2013 naš modularni projekt izhoda iz krize, še vedno pluje proti neznanem in nič ne kaže, da so; blagodejni življenjski standard, polna zaposlenost, dobre pokojnine, urejen zdravstveni in šolski sistem, izdelana politika dostojnih socialnih transferjev kaj bližje nam, kvečjemu nasprotno. Morda se za nasvet kako naprej lahko ozremo v preteklost, vendar kaj bi iskali tam, ko smo živeli bolje kot danes, ko pa nas vsi skušajo prepričati, da smo živeli za železno zaveso in v totalitarnem režimu socializma, ki si ga je sicer zares prisvojila takratna komunistična partija. In ta partija je bila zmožna prav stricu Samu prodati tudi vesoljski program iz katerega je izhajal tudi Apollo.
Marca 1961 ga je takratni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito menda prodal ZDA, dva meseca pozneje pa je ameriški predsednik John F. Kennedy že najavil ambiciozne načrte o ameriškem poletu na luno. V zameno za pomoč si je Tito prislužil naziv enega najuglednejših svetovnih voditeljev, Jugoslavija pa je postala najuspešnejša socialistična država. V ameriški vesoljski agenciji je delovalo veliko število jugoslovanskih strokovnjakov, katerih pa je bilo očitno več, kot je bilo to prikazano javnosti. Seveda se naš modularni program »slovenskega Apolla« ne more primerjati z nekoč uspešnim, a vendarle to ne pomeni, da moramo večno pluti izgubljeni in brez odzivanja »posadke« na probleme, ki nas peljejo v negativno spiralo.
Če se bo tako nadaljevalo bo najbrž besedo nad upravljanjem našega modula zares prevzel nadzorni center, a to kar kar iz EU. Kar pa bi zagotovo ustrezalo tudi nekdanjemu predsedniku vlade Janši, ki je na to že nakazal. A vendarle, program Apollo je bil v njegovem bistvu delan za napredek celotne Amerike in predvsem njenega naroda. Le slovenski »konstruktorji«, ki se tako radi zgledujejo po tujini so, kot je to že v navadi, takšno vrsto narodno koristne klavzule oz. obveze pozabili vnesti v svoj način dela in razmišljanja. Slednje pa se lepo odraža že na nekaj opisanih primerih o katerih v zadnjih dneh pišejo prav slovenski mediji.
