Tiskane izdaje
Znani kanadski kriminalni psiholog Robert D Hare je pisal in piše o psihopatskih in sociopatskih nagnjenih. Določil je celo lestvico prepoznavnih lastnosti tega družbenega profila.
To so ljudje, nagnjeni k zadostitvi kriminalnih in spolnih impulzov. Gre za nezadostno razvito socialno in spoznavno sposobnost, zaradi katere so bolj nagnjeni k nasilnemu dejanju. Po njegovih ugotovitvah se med najpomembnejše simptome psihopatskega vedenja uvrščajo: poveličevanje samega sebe, patološko laganje, nagnjenost k dolgočasju, plitvo čustvovanje, manipulativnost, površinska privlačnost, nezmožnost sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja, šibka samokontrola itn.
Te lastnosti naj bi bile tipične za večino, če ne vse osebe na prestajanju zaporne kazni. Stereotipno, z grobo oceno, s katero družba (neredko pa tudi predstavniki stroke in kompetentnih ustanov, kot so ZPKZ - zavodi za prestajanje kazni zapora) najraje ocenjuje povzročitelje kaznivih dejanj, se torej zapornikom na podlagi zgoraj navedenih dejstev določi kategorija psihopata ali sociopata. Najpogosteje, le v redkih primerih se obsojencem pripiše disocialnost - blažja oblika dveh navedenih patoloških stanj.
Torej, že s prostim očesom je vidno, kakšne možnosti ima zapornik, ki je diagnosticiran, označen kot psihopat ali sociopat, ki je na prestajanju kazni v totalitarni ustanovi. Nikakršne. Saj ga že sam izraz psihopat onesnaži, ne glede na to, kakšno kaznivo dejanje je storil - in ne glede na to, da gre dostikrat le za manjša kazniva dejanja. Nikakršne tudi zato, ker se strokovne službe v ZPKZ, po različnih lestvicah in testih tako opredelijo ...
Sprašujem se torej, kaj jim preprečuje, da bi segli globlje v jedro osebnosti ljudi, ki so storili kaznivo dejanje? Kajti, če tako, na grobo preletimo lastnosti, ki označujejo osebnost psihopata, ter aktualna dogajanja na področju kadrovske politike v državi, nas ne more ne zaskrbeti, če ne celo, nas mora obiti bojazen, ker ločnice med t.i. psihopati in sociopati ter t.i. normalnimi ne zaznamo. A naj nas ne skrbi, naš pogled je bister, dobro ne-vidimo, da je ni. Ni vidna, namreč, ker je tudi v resnici ni ...
