Kolumna bralke: Wal-martizacija

Wal-Mart iz Arkansasa, ZDA, je največja trgovska korporacija na svetu

Objavljeno
03. oktober 2013 10.45
*reu* WALMART-LAWSUIT/
Zuzanna G. Kraskova
Zuzanna G. Kraskova

Ko je Karl Marx v svojem znamenitem delu Kapital pisal o zloveščem ciklu proizvodnje in potrošnje, je preroško napovedal razvoj globalnega trga in posledično razmah potrošništva, ki ga poznamo danes. Slednjemu segajo korenine v Arkansasu, v ZDA, v čas po drugi svetovni vojni, ko se je zgodila prva trgovska veriga. Imenuje se Wal-Mart in je še danes največja trgovska korporacija na svetu.

Zasnoval jo je Sam Walton. Začel je po sistemu franšizne prodaje, kar predstavlja poseben sistem trženja blaga ali storitev, temelječem na tesnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi samostojnimi podjetji, v skladu s franšizorjevim načrtom. Ta franšiza obvezuje vsakega imetnika franšize, da uporablja njegovo ime ali trgovsko znamko, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehnično pomoč, tako kot je navedeno v medsebojni pogodbi.

Trgovina je temeljila na zelo nizkih cenah in se izkazala kot zelo uspešna in kot posledica takšnega uspešnega poslovanja je kmalu nastala veriga podobnih trgovin. V začetku šestdesetih letih prejšnjega stoletja so nastala tudi prva diskontna središča, kjer poteka trgovina na debelo.

V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja se pojavijo prve veletrgovine, kasneje, po smrti Sama Waltona (1992) njegova tržna veriga še raste in se vse bolj razvija.

Wal-Mart je danes lastnik velikih podjetij, kot so General Motors, Exxon, General Electric in mnogih drugih, na začudenje mnogih, ki so dvomili v uspeh trgovca iz lokalnega okolja s skromnimi začetki. Danes njegovo velikost primerjajo z velikostjo Saudske Arabije.

Wal-Mart ima svoja trgovska središča po vsem svetu, skupaj pa ima zaposlenih več kot 2 milijona ljudi. Predstavlja do 3% BDP v ZDA, skupni prihodek letno pa znaša približno 350 milijard dolarjev, od katerih je dobiček približno 10 milijonov dolarjev.

Wal-Mart korporacija ima centraliziran distribucijski sistem, ki pomeni tudi brez-papirno poslovanje, kajti operira s podatki o pretekli prodaji, zalogah, naročilih ter napovedih prodaje, ki koristijo tako trgovcu kot dobavitelju. Shranjevalna skladišča v Wal-Martu predstavljajo logistična središča oskrbovalne verige, kjer so opremljeni z navigacijskimi napravami, z namenom sledljivosti in lokaciji blaga.

Wal-Mart vsako leto načrtuje odprtje čez 200 novih veletrgovin (z določeno kvadraturo - povprečno 50000 kvadratnih metrov) in nekaj deset centrov za tako imenovane Samove člane kluba ter nekaj čez sto mednarodnih družb, čigar namen je odprtje trgovskih središč in prevzemanje drugih družb.

Zaradi velikega vpliva na druge trgovske družbe in spornega odnosa do zaposlenih in slabih pogojev dela ta trgovinska veriga s svojim modelom dela velja za sporno in nehumano ter je ena najbolj pomembnih tem svetovne trgovske sindikalne organizacije. V začetku tega meseca je bilo v Ženevi zasedanje Izvršnega komiteja prej omenjene organizacije, kjer je bilo govora predvsem o nizkih osebnih dohodkih, ki so zaradi strateških ciljev Wal-Marta - se pravi, nizke cene in biti dobičkonosen je mogoče le pod pogojem, če se delavce plača manj - ki so nižji kot kjerkoli drugje v podobni branži (kar konkretno pomeni 31% manj).

Velik problem predstavljajo tudi »prisilne nadure«, ki jih običajno delodajalci zaposlenim ne izplačujejo, zato se zaposleni združujejo in s skupnimi močmi po sodni poti dosežejo, da se jim ure izplačajo.

Zdravstveno zavarovanje delavce, ki temelji na nekakšnem privatnem, nesindikalnem Wal-Mart- ovem zavarovanju, znaša 45% plače delavca, pri čemer mora delavec delati najmanj 34 ur tedensko, da je do zavarovanja sploh upravičen. Zato ne preseneča, da le približno 40 odstotkov delavcev plačuje zdravstveno zavarovanje, pri čem je povprečna delovna storilnost približno 65-odstotna. Ta fenomen omogoča Wal-Martu, da del dobička prenaša v javne, se pravi državne sklade. Saj delavci, nezmožni plačevanja zdravstvenega zavarovanja v podjetju, kjer so zaposleni, iščejo zdravstveno pomoč prek državnih skladov, se pravi na račun davkoplačevalcev, pomoč, ki bi jo morali dobiti prek svojega delodajalca.

Poseben je tudi pristop z vidika lojalnosti oziroma pripadnosti podjetju: vodeči zaposleni skrbijo, da so vsak dan v tesnem stiku z zaposlenimi in jim dajo občutek pripadnosti in s tem (popolne) odgovornosti do podjetja.
Ena od negativnih potez Wal-Martovih strategij je tudi izguba delovnih mest (povprečno dve novi delovni mesti terjajo ukinitev treh starih delovnih mest v manjših trgovinah).

Tudi feminizacija poklica predstavlja velik problem v obravnavani trgovski verigi. Dve tretjini zaposlenih v Wal-Martu so ženske, ki so plačane manj od moških sodelavcev. Zato ne preseneča, da so najodmevnejši sodni procesi v ZDA, v smislu kršenja temeljnih človekovih pravic ravno tožbe nekdanjih delavk Wal-Marta.

Žal so takšen model poslovanja posnemale trgovske korporacije po vsem svetu, ki mu jih neoliberalna družba ozakonjuje in celo zapoveduje. Tako je skrb za izkoriščanega posameznika in njegove pravice prepuščena le njemu samemu, čeprav ta pravica v najbolj pogostih primerih sloni le na napisanih uradnih listinah in njihovih dragih zagovornikih, ki si jih tako imenovani »mali človek« ne more privoščiti.