Tiskane izdaje
Petar Petrović Njegoš, črnogorski vladika, pesnik, filozof po svoje in še kaj je zapisal v svojem Gorskem vijencu naslednjo misel:
»Kome zakon u topuzu leži, tragovi mu nečovještvom smrde.« Ali prevedeno: »Kdor vlada z buzdovanom, sledi mu nečloveško zaudarjajo.«
To je veljalo za tedanje čase in tedanji sistem vrednot, ki je danes podrejen samo enemu - kapitalu. Kapitalu, ki ni nič drugega kot Njegošev buzdovan. Zakon kapitala melje vse pred seboj in pretvarja v novi kapital, ko se oplaja in vsa moč človeštva in nepojmljivo uničevanje narave je naravnano samo v to smer. Kot da bi ne imeli česa pametnejšega, predvsem pa manj pogubno uničevalskega in genocidnega za početi na tej zjahani Zemlji.
Na planetu, ki nas še zmeraj potrpežljivo prenaša, opozarja samo s spremembami podnebja. Prvo in zadnje opozorilo. Zadnji čas za streznitev celotnega človeštva. Zadnji trenutek za preprečitev podivjanih krvavorokih lastnikov kapitala v njihove požrešnosti, ki jim noben klero-fašizem ni niti najmanj vprašljiv način realizacije do sedaj ne videnih zločinskih ciljev. Jutri lahko z gotovostjo pričakujemo še grozljivejšo inačico tega pojava v delovanju sprege kapital-RKC.
Danes torej velja Njegošev rek po novem: »Kome zakon u topuzu leži, imao se rašta i roditi.« ali »Kdor vlada z buzdovanom, se je imel za kaj roditi.« Vse v skladu z današnjimi vrednotami, ki jih vsiljuje omenjena španovija.
In, kako gredo naši vladarji roko pod roko s klero-fašizmom, ki so še bolj »papeški od papeža«, tako kot se šika za vse slovenske vladarje.
Najprej pa razločimo pojem vladati od pojma voditi. Tako kot to vidim jaz, morda se mi še kdo pridruži, morda pa tudi ne. Mislim pač tako.
Oni samo vladajo. Ne vodijo tako, kot so to nekdaj vodili tovariši v boj za osvoboditev in socialno spreminjanje družbe med NOB. Na čelu juriša. Oni imajo vzvode, s katerimi pritiskajo na instrumente (beri »lastnike delovne sile na trgu delovne sile«) za pridobivanje dobička ali plemenitenje kapitala brez pomislekov in brez milosti. Strumno, krvniško poslušno.
Da bi vladali, so morali izpolniti neštete parcialne pogoje, ki predstavljajo enega splošnega - načrtno in temeljito uničiti gospodarstvo in vse, kar bi moglo pomeniti narodov neodvisni obstoj ter samobitnost po vseh vprašanjih.
Ker so izginjala najboljša podjetja, so z njimi izginjala tudi delovna mesta, na katerih so samoupravljavci (kakšni-takšni, pa četudi v državnem, real-socializmu) postali niti ne več delovna sila na trgu delovne sile (najvišjem dosežku uvožene nam demokracije), temveč navadni sužnji brez vsakršnih pravic. Hkrati je divja propaganda omenjene španovije vlivala strah in zavajala tako uspešno, da je začel človek izginjati iz lastne človekove zavesti, kar pomeni njegov pogreb. Le-tega sedaj dokončuje klero-fašizem kot najvišja oblika koordiniranega delovanja partnerjev v spregi s še dodatno sinergijo, ki jo tako rada oba omenjata.
Da bi se obdržalo oropano ljudstvo na vajetih, dokler se mu popolnoma ne zamrači um in zadnji kanček zavedanja, kaj je in kaj potrebuje razen strahu in vere v vladarje ter njihovega boga, se je zavestno najemalo kredite po pogojih, ki jih niti človek, ki je samo enkrat videl vzhajati sonce, ne bi sprejel.
Zakaj tako ?
Zato, da bo cilj »odtujitve« vsega, kar je naše, čim prej in temeljiteje dosežen, a da se pri tem vladajoči, ne vodeči, čim dlje obdržijo pri koritu, iz katerega zajemajo z veliko zajemalko v lastne žepe. Posredno ali neposredno, tudi tisti samorazglašeni »poštenjakarji«, ki se slikajo z lopato pod ramo, kako delajo na cesti. Prave pocestnice lepše izgledajo.
Rešitev: Kreditodajalci naj se za odplačevanje obrnejo na podpisnike pogodb, saj so posojila bila samo v funkciji uničevanja in ne »gospodarske rasti«, kot so lagali prav vsi po vrsti, a kreditodajalci so že dosegli pogodbene cilje. Ljudstvo s tem ne rabi imeti prav nič, saj ničesar ni pridobilo. To kar je - suženjstvo, pa jim lahko takoj odstopi, za preddelavce pa jim podarja vladajoče. Z veseljem, ki ga še ni imelo možnosti čutiti zadnjih dvajset in nekaj let.
Menda so nekje ne mrzlem otoku tako naredili, pa dajmo še mi. Če že tako radi posnemamo kot opice najčudnejše bedarije, dajmo še kaj koristnega!
To bi bilo mega, full cool! So what!?
