Tiskane izdaje
Ljubljana – Med devetdesetimi poslanci je bilo v tem mandatu enajst žensk. Po zastopanosti ženskega spola v parlamentu smo tako na repu evropske lestvice. Morda bo stanje kaj drugačno po letošnjih volitvah, ko morajo stranke zakonsko zagotoviti, da bo žensk vsaj četrtina vseh kandidatov. Ženske kvote se bodo v prihodnje povečevale, že na prihodnjih volitvah leta 2012 bo znašala 35 odstotkov in 40-odstotkov leta 2014 na lokalnih volitvah. Stranke smo vprašali, kako so se spoprijele s to zakonsko zahtevo in ali ženske rade vstopajo v svet politike. Našteli so nam tudi nekaj zanimivih imen.
Največja vladna stranka SDS ima zdaj dve poslanki, jeseni se bo za vstop v parlament na njihovi listi potegovalo 26 žensk. Med njimi bodo Romana Jordan Cizelj, Bojana Beovič, Zofija Mazej Kukovič, Marija Vegelj Pirc, Eva Irgl, Alenka Jeraj, Polonca Dobrajc in Katja Koren. Leta 2004 je na listi SDS kandidiralo devet žensk.
V SD, ki ima zdaj tri poslanke, kot pravijo, z zagotavljanjem potrebnega števila kandidatk nimajo težav: »Imamo najmanj 31 ženskih kandidatk (vsaj 32,2 odstotka) in v treh volilnih enotah je zastopanost žensk skoraj 50-odstotna.« Uradno bodo imena znana ta teden, med njimi pa so Anja Frešer, Andreja Černak Meglič, Andreja Rihter, Melita Župevc in Janja Klasinc. Leta 2004 se je na volitvah potegovalo precej več ženskih predstavnic, kot pri njihovi največji konkurentki SDS, in sicer kar 27.
Na listi LDS bo najmanj 27 žensk ali 32 odstotkov kandidatov, končno število bo znano po odločitvi sveta stranke 20. avgusta. Predsednica LDS Katarina Kresal upa, da je tudi sama s svojim vstopom v politiko zgled za druge ženske, da se bodo pogumneje odločale za vstop v politiko. Kresalova bo kandidirala v Ljubljani, omenimo še Zdenko Cerar, Lucijo Čok, Lidijo Majnik, Zorico Štok. Leta 2004 so imeli v LDS na listi 22 kandidatk.
V Zaresu (zdaj imajo dve poslanki) predvidevajo, da bo na listi od 24 do 27 kandidatk, med njimi bodo Majda Širca, ki bo kandidirala v Ljubljani, Cveta Zalokar Oražem, Barbara Verdnik, Janja Vidmar in Irma Pavlinič Krebs.
V SLS v tem mandatu niso imeli ženske poslanke, prav tako ne v DeSUS (v LDS pa so brez žensk ostali s »pobegom« poslank v Zares in SD). SLS se zanimanje žensk za sodelovanje na volitvah resda zdi spodbudno, a kljub temu, kot pravijo, opažajo, da se le redke posameznice želijo izpostavljati. »Sicer pa ženske odhajajo na volišča enako vneto ali še bolj redno kot moški, pri odločitvah za kandidiranje so še vedno previdnejše,« so nam sporočili iz SLS. Med kandidatkami so tako Marjeta Smolnikar, Nada Skuk in županja Dravograda Marijana Cigala.
Na kandidatni listi DeSUS bo 28 žensk, to pomeni nekaj več kot 31 odstotkov. Priznavajo, da so imeli nekaj težav. »V nekaj volilnih enotah smo kvoto težko dosegli, medtem ko je bil v drugih enotah interes žensk za kandidiranje precej večji. Menimo, da takšno zakonsko določilo otežuje, da v vsaki od volilnih enot evidentiramo najboljše kandidatke. Manj težav bi bilo, če bi bila kvota določena na ravni kandidatne liste stranke kot celote,« meni Pavel Brglez, generalni sekretar stranke o tem, da morajo biti na vsaki kandidatni listi tri ženske. Toda: »Ženske pomenijo dve tretjini DeSUS-ovih volilcev,« pravi Brglez, ki se je težko odločil, katere bi izpostavil. To so najstarejša Angelca Žiberna in najmlajša Tea Konrad. Na volitvah 2004 so imeli 19 kandidatk.
»Sama številka žensk na listah niti ni pomembna. Kaj nam pomaga, če imamo na listi polovico žensk, na koncu pa so izvoljeni sami moški. Pomembno je, da so ženske uvrščene v izvoljive volilne okraje,« menijo v NSi in tako rekoč edini na glas opozarjajo na zagato, ki se realno dogaja – da se ženske namešča v neizvoljive okraje. Na listi NSi bo kandidiralo najmanj 24 žensk, med njimi Mojca Kucler Dolinar, Alenka Šverc in Marjetka Uhan. Na volitvah pred štirimi leti jih je bilo 14 – izvoljeni sta bili Mojca Kucler Dolinar (pozneje jo je zamenjala Majda Zupan) in Marjeta Uhan.
V SNS bodo imeli predvidoma 26 kandidatk (leta 2004 jih je bilo devet). O imenih še niso želeli spregovoriti, češ da bodo kmalu predstavljena. Na listi stranke Lipa pa je 31 kandidatk oziroma dobrih 40 odstotkov, med njimi Barbara Žgajner Tavš in Tanja Pahor.
Iz torkove tiskane izdaje Dela.
