Tiskane izdaje
Ljubljana - V nocojšnjem soočenju na TV Slovenija so predstavniki parlamentarnih strank odgovarjali tudi na vprašanja, povezana z nakupom patrij. Gregor Virant (SDS), sicer minister za javno upravo, je kot dobro ocenil, da je bil za nakup izveden javni razpis, medtem ko je Irma Pavlinič Krebs (Zares) menila, da "tujega javnega razpisa ne bi bilo treba".
Na vprašanje, katere napake pri nakupu oklepnikov ne bi ponovili, je Virant povedal, da Slovenija orožje kupuje zato, ker smo člani Nata. Kot je spomnil, je bil izvajalec za izdelavo oklepnikov izbran na mednarodnem razpisu. Sklenjen je bil v postopku, v katerem je odločala veččlanska izbirna komisija, izbran pa je bil najugodnejši ponudnik. Po njegovem mnenju bi bila napaka, če bi se sledilo pismu o nameri, po katerem bi oklepnike delala Sistemska tehnika. "V tem primeru bi trpeli slovenski davkoplačevalci," je dejal.
Nekdanja poslanka LDS in kandidatka Zaresa v celjski volilni enoti Irma Pavlinič Krebs je nasprotno menila, da "tujega javnega razpisa ne bi bilo treba". "Zakaj mora država objaviti javni razpis, če je 12 let vlagala davkoplačevalska sredstva v sanacijo slovenske industrije, v okviru katere se je oblikovala dobra vojaška industrija? Pismo o nameri je sledilo temu, da se v tej industriji manj obremenjujoče naročajo domača vojaška vozila," je dejala.
V repliki Pavlinič Krebsovi je Virant izrazil odločno nasprotovanje temu, da bi posle sklepali na tak način, da bi vnaprej nekoga izbrali. "Mi smo vedno za javne razpise, ker je javni razpis najboljša garancija, da davkoplačevalci dobijo blago ali storitve po najnižji možni meri in tako je bilo tudi v tem primeru," je dejal in dodal, da če bi na javnem razpisu izbrali dražjega ponudnika, "bi se potem lahko res povprašali o zdravju".
Po mnenju predsednika odbora za pravosodje pri LDS Aleš Zalarja je bila napaka pri izboru ta, da nakup ni bil načrtovan in izpeljan transparentno. "Zadeva je zavita v tajnost, vmes pa so se zgodili sumi korupcije. Katerakoli poteza v tej zadevi nosi pridih spornosti," je dejal Zalar. Dodal je še, da bi v primeru, če bi sklepal posel on sam, poudarek dal na pravnih vidikih, pri čemer je izpostavil vprašanje, kako priti do razpisa ter kdo je njegov nosilec.
Minister za pravosodje Lovro Šturm, sicer vodja strateško programskega odbora volilnega štaba NSi in strankin kandidat, je menil, da je vprašanje napačno postavljeno. Po njegovo namreč izhaja iz predpostavke, da je bilo z nakupom nekaj narobe, vendar za to za zdaj ni nobenega dokaza. "Nikjer ni dokaza, da je bila pogodba sporna, to zatrjuje le opozicija. Kdo sploh pravi, da so bile napake pri sklepanju posla s Patrio storjene," se je vprašal Šturm ter izrazil prepričanje, da je bil posel speljan korektno.
Po mnenju predsednika SLS Bojana Šrota je bila ena bistvenih napak posla ta, da se je sklepal preko posrednikov, saj ti po njegovo bremenijo davkoplačevalce. Pri tem je spomnil na nakup opreme za zračno obrambo, ko je Slovenija, kot je dejal, sklepala neposredno pogodbo z Nemčijo.
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je dejal, da bi v primeru, če bi sam sklepal posel, najprej vprašal parlament, če je nabava oklepnikov sploh nujna. Sam sicer meni, da ni bila. Nadalje bi zagotovil, da razlika med razpisom in pogodbo ne bi bila takšna, kot se danes sumi. "Ves postopek pa bi vodil javno," je še poudaril.
Vodja poslanske skupine Lipa Barbara Žgajner Tavš je izrazila prepričanje, da ima celoten posel s patriami predznak koruptivnosti in da gre za nepregleden posel. Poudarila je, da so poslanke in poslanki želeli priti do sklepov, a "še danes ni vpogleda v te dokumente". Prepričana je tudi, da bi moral biti posel sklenjen brez posrednika.
Tudi poslanec SNS Bogdan Barovič je ocenil, da so bili pri sklepanju teh poslov napaka posredniki. Ti po njegovem mnenju niso bili potrebni. Pri tem je omenil tudi nasprotovanje SNS vstopu Slovenije v Nato, saj so z vstopom v omenjeno zvezo po njegovo nastali nepotrebni stroški.
Kandidat DeSUS v Lenartu Marjan Fekonja pa je povedal, da se tega posla ni "izmislilo ministrstvo za obrambo niti minister", saj je Slovenija vstopila v Nato. "O tem je zato nesmiselno razpravljati," je ocenil. Obenem je dejal, da ga skrbi, da se je predvolilna kampanja ustavila zgolj ob tem vprašanju, "ki je v oblakih".
O pregonu gospodarskega kriminala
Predstavniki strank so v drugem delu današnjega soočenja ocenjevali boj policije z gospodarskim kriminalom in korupcijo. Predstavniki koalicijskih strank so med drugim izpostavili, da se je policija lotila preiskovanja pomembnejših kaznivih dejanj, opozicija pa je opozarjala na prizadevanja vlade za ukinitev protikorupcijske komisije.
Po mnenju Gregorja Viranta je zanimiv podatek, da se je v prvem polletju letošnjega leta policija lotila preiskovanja kaznivih dejanj v vrednosti 55 milijonov evrov. To po njegovo pomeni, da se je lotila večjih in pomembnejših zadev. Povedal je še, da takšne protikorupcijske komisije, kakršna je v Sloveniji, nima nobena stara članica Evropske unije. Najboljša preventiva proti korupciji po njegovem mnenju pa je, da se posli oddajajo z javnimi razpisi.
Kot je dejal Miran Potrč, je slabo, da je v upadu preiskanost teh kaznivih dejanj. Po njegovih besedah si je koalicija prizadevala ukiniti komisijo za preprečevanje korupcije, češ da je preiskovanje teh dejanj stvar policije - vendar pa tudi ta po Potrčevo ni naredila dosti. Tudi visoko usposobljenih kriminalistov po njegovem mnenju ni dovolj. Poudaril je še, da je protikorupcijska komisija predvidena v konvenciji Združenih narodov.
Po prepričanju Bojana Šrota število podanih kazenskih ovadb nič ne pove o učinkovitosti organov, saj je kazenska ovadba "šele začetek". Pravi podatek bi bil po njegovo število obtožnic in število obtožilnih sodb.
Irma Pavlinič Krebs meni, da ni naključje, da so bili najbolj izkušeni kadri odstranjeni z delovnih mest, ker, kot je dejala, niso želeli poslušati, kako naj delajo. Klima v policiji je po njenem mnenju izjemno slaba in to ni dobro za boj proti takšnim oblikam kaznivih dejanj. Tudi Pavlinič Krebsova meni, da se je protikorupcijska komisije"prijela".
Kot je dejal Marjan Fekonja, bi se morali lotiti projekta finančne policije, saj pri takšnih dejanjih ne gre za majhne vsote denarja. Po njegovem mnenju potrebujemo moralno očiščenje in to, da bi pravila veljala za vse enako.
Tudi Bogdan Barovič (SNS) se je zavzel za uvedbo finančne policije. Po njegovem mnenju bi se morala policija gospodarskega kriminala na podoben način, kot se je lotila varnosti v cestnem prometu - z visokimi kaznimi.
Barbara Žgajner Tavš pa je izpostavila, da je korupcije v Sloveniji več kot pred štirimi leti, vlada pa se je kljub temu dolgo časa"trudila ukiniti protikorupcijsko komisijo".
Po mnenju Aleša Zalarja bi ob ustanovitvi finančne policije lahko prišlo do težav zaradi njene vloge. Kot je opozoril, bi namreč lahko prišlo so paralelnega delovanja finančne policije in policije.
Lovro Šturm pa je izpostavil, da je ta vlada ustanovila poseben oddelek, ki preiskuje korupcijo znotraj policije same. Po njegovih besedah je vlada izboljšala tudi sodelovanje med tožilstvom in policijo.
