Največ zahtev za odstop ministra

Ljubljana - Od zdravnika Janeza Podobnika so ljudje pričakovali, da bo razumel, kako sta varovanje okolja pa tudi ustrezna ponudba ugodnih stanovanj za mlade družine pomembna za psihofizično zdravje državljanov. Zapomnili si ga bomo zlasti po številnih zahtevah za odstop, še posebno prvi taki zahtevi računskega sodišča. Ministrstvo do predsedovanja EU ni imelo vpliva na druge vladne resorje, ni ga bilo niti v prometu.

Ministrstvo za okolje in prostor je pod vodstvom Janeza Podobnika z evropskim denarjem pospešilo razvoj komunalne infrastrukture, zlasti gradnjo čistilnih naprav. Slovenija bo tako prehitela zaveze iz pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Z na videz precej burnimi odmiki se vendarle uveljavlja tudi regijski koncept ravnanja z odpadki, Sloveniji je uspelo ohraniti okolje kljub hitri gospodarski rasti, tudi z boljšim sprejemanjem območij Nature 2000 in krajinskih parkov. Eko sklad je razdelil za sto milijonov evrov ugodnih posojil, zlasti za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ne nazadnje je vlada letos prvič zelo hitro z denarjem priskočila na pomoč oškodovanim v neurjih, čeprav to ni bila sistemska rešitev.

Na mednarodnem parketu je Podobnik tako rekoč blestel. Ob njegovih evropskih izmenjavah fraz in vljudnostnih pohval je številna ekipa vendarle uspešno opravila okoljski del slovenskega predsedovanja EU.

Doma so Podobnika ves čas spremljali praktični očitki. Že ob prevzemu mandata je dobil na mizo problem asfaltne baze v Planinski vasi, do konca se ga ni rešil. Za leto 2005 je med drugim napovedal zelena javna naročila, a tudi ta bo morala uvesti nova vlada, ki bo morala poskrbeti še za ustrezno vrednotenje pitne vode. Ne nazadnje je Podobnik nasledniku prepustil tudi dokončanje izdaje dovoljenj IPPC (celovito preprečevanje in nadzor industrijskega onesnaževanja). Zaradi umazane industrije brez nadzora so civilne pobude zahtevale ministrov odstop že pred računskim sodiščem. Podobno kot zaradi nedelovanja okoljske inšpekcije, za katero je Podobnik na začetku napovedal spremembe.

Računsko sodišče je Podobnikovo razrešitev zahtevalo februarja. Ugotovilo je namreč, da so upravljavci odlagališč v letih od 2002 do 2005 brez pravih navodil in nadzora, pa še v nasprotju z zakonom o varstvu okolja pobrali za več kot osem milijonov evrov preveč okoljskih dajatev. Neroden je bil tudi odziv MOP na ukor evropske komisije, da Slovenija zamuja z ukrepi za zmanjšanje emisij trdnih delcev v zrak. Na koncu je glavno breme zmanjšanja emisij prevalilo na mestne občine, čeprav te nimajo skoraj nobenega vpliva na razvoj medkrajevnega javnega prometa, posodobitev železnic in največje industrijske onesnaževalce.

Pravzaprav je čudno, da Podobnik, ki je bil večino mandata predsednik SLS, v okoljske programe ni prepričal vsaj svojih strankarskih kolegov na čelu ministrstev, zlasti tistega za promet. Ne nazadnje tudi emisij toplogrednih plinov ne bo mogoče ustrezno zmanjšati zgolj z omejevanjem proizvajalcev elektrike in preskromnimi posojili Eko sklada.

Urejanje prostora je Podobnik že podedoval v precej bornem stanju. Naletel je na težave pri izvajanju prostorske zakonodaje (na zapletene in dolgotrajne postopke). Stanovanjska preskrba je bila nezadovoljiva, ker ni bilo trdnega dolgoročnega financiranja stanovanj. Manjkalo je stavbnih zemljišč, postopki v zvezi z gradnjo so bili predolgi. Ponudba stanovanj je capljala daleč za povpraševanjem, cene so rasle, neprofitnih najemnih stanovanj je bilo premalo. Podobnikova zapuščina po štirih letih pravzaprav ni precej boljša.

Pohvali se lahko, da je popravil zakon o urejanju prostora, vendar ne celovito (zgolj prostorsko načrtovanje), in zakon o graditvi objektov. Celotni mandat je porabil za spremembo stanovanjskega zakona, a tudi pri tem je bil izkupiček (globina prenove) manjši od obljub. Posebno se je radostil uvedbe subvencioniranja mladih družin pri reševanju stanovanjskega vprašanja, z novelo stanovanjskega zakona pa je predvidel celo subvencioniranje tržnih najemnin. Pod njegovo taktirko so geodeti izpeljali popis nepremičnin in vzpostavili dve koristni javni evidenci, register nepremičnin in evidenco trga nepremičnin, naslednike pa čaka še trši oreh, množično vrednotenje nepremičnin.

Na začetku mandata je veliko govoril o tem, kako bo z aktivno zemljiško politiko tlakoval pot večji ponudbi tržnih in neprofitnih najemnih stanovanj. A ni bilo zemljišč, ni bilo stanovanj, cene so vse do letos strmo rasle, vrste čakajočih na neprofitna stanovanja so se daljšale. Dočakali nismo niti trdnega financiranja gradnje stanovanj prek investicijskih skladov, niti javno-zasebnega partnerstva oziroma stanovanjskega zadružništva.

Mandat je Podobnik končal z enako potezo, kot ga je začel: uvedel je notranjo revizijo v državnem stanovanjskem skladu, in sicer zaradi sumov nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč. V nasprotju, da je tokrat vzel pod lupo »svoj kader«, resna opozorila o dragih nakupih zemljišč prek posrednika pa so prišla - z računskega sodišča.

Iz tiskane izdaje Dela