Tiskane izdaje
Ljubljana - Pred letošnjimi državnozborskimi volitvami smo parlamentarnim strankam postavili nekaj vprašanj. Njihove odgovore bomo po tematskih sklopih objavljali v prihodnjih dneh. Začenjamo z ustavno-pravno materijo.
Uresničevanje ustavnih odločb
Tudi v iztekajočem se mandatu parlamentu in vladi ni uspelo uresničiti vseh odločb ustavnega sodišča. Nasprotno, število neizvršenih odločb se je zadnja tri leta celo povečevalo. Ustavno sodišče ugotavlja, da je bilo konec lanskega leta neizvršenih kar 17 odločb, od tega 13 odločb, s katerimi je bila ugotovljena neustavnost zakonov. Na nespoštovanje odločb že vrsto let opozarja tudi varuh človekovih pravic. Pri obravnavi njegovega zadnjega poročila so poslanci sicer sprejeli priporočilo vladi, naj se hitreje odziva na odločbe ustavnega sodišča. Kljub temu pa je večina v parlamentu pritrdila nameri vlade, da problem izbrisanih uredi z ustavnim zakonom.
Izbrisani so pravzaprav najstarejša ugotovljena neskladnost z ustavo, ki je državnemu zboru kljub več kot desetletnim pozivom varuha človekovih pravic in mednarodnih institucij še ni uspelo odpraviti. O njihovem neustavnem položaju je ustavno sodišče dvakrat odločalo, zadnjič leta 2003, in naložilo vladi izdajo dopolnilnih odločb, s katerimi bi izbrisanim priznali pravico do stalnega prebivanja od leta 1992 dalje. Namesto tega je vlada predlagala ustavni zakon, s katerim bi obnovili vse postopke, v katerih so bile že izdane dopolnilne odločbe na podlagi odločitve ustavnega sodišča, pravico do stalnega prebivanja pa bi jim priznali le od vložitve vloge, in ne za nazaj. Poleg tega predlog izključuje pravico do kakršne koli odškodnine.
Vprašanje: Ali je treba odločitve ustavnega sodišča brezpogojno uresničiti?
Na to vprašanje večina parlamentarnih strank odgovarja pritrdilno. NSi dodaja, da morajo biti odločitve razumljive, SLS pa opozarja, da je nad odločitvami ustavnega sodišča še evropsko sodišče. To pomeni, da če na evropskem sodišču sodbo razveljavijo, ta ne velja. V Lipi pravijo, da so tudi sodniki samo ljudje. Edino SNS je povsem nasprotnega mnenja in navaja: Ustavno sodišče le odloča in svetuje, ne more pa razsojati in določati. Ustavno sodišče je samo sebe postavilo na privilegiran položaj, ki naj bi bil nedotakljiv.
Položaj manjšin
Podobno dolgotrajno je reševanje problematike Romov. To je, po mnenju takratnega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, pripeljalo do ene največjih kršitev pravne države in človekovih pravic, ko so se državne institucije podredile zahtevam množice v Ambrusu in nezakonito izselile romsko družino Strojan. Pri tem smo bili priča izbruhom nestrpnosti, ki so bili posledica slabega delovanja pravne države. Poleg tega še vedno ni uresničena odločba ustavnega sodišča, ki Romom zagotavlja sodelovanje v lokalni samoupravi. To odločbo, kljub predvidenim sankcijam, že več let krši občina Grosuplje, ki Romom ne zagotavlja mesta v občinskem svetu.
Vprašanje: Ali je treba položaj ustavno priznanih manjšin (Italijanov, Madžarov) in Romov spremeniti?
Odgovori na to vprašanje so podobni. Stranke pravijo, da je njihov položaj primerno urejen, le na izvedbeni ravni je treba storiti več za uveljavljanje njihovih pravic. V Lipi mislijo, da bi bilo smiselno o tem razmisliti. SNS pa meni, da je treba položaj Italijanov in Madžarov pri nas izenačiti s položajem Slovencev v Italiji in na Madžarskem. Poleg tega je treba Italijanom in Madžarom v Sloveniji razveljaviti dvojno volilno pravico, saj poleg političnega predstavnika volijo še predstavnika svoje narodne skupnosti.
Status pripadnikov narodov nekdanje SFRJ
Tretje vprašanje pa se nanaša na status pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ki živijo v Sloveniji. Počutijo se diskriminirani v razmerju do ustavno priznanih narodnosti Italijanov, Madžarov in Romov. Zato si želijo, da bi bili navedeni tudi v ustavi. Pogrešajo tudi sogovornika, saj za uresničevanje njihovih pravic v vladi še vedno ni nihče zadolžen.
Ali je treba status pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ki živijo v Sloveniji, izenačiti z ustavno priznanimi manjšinami?
Stranke mislijo, da ni potrebno. Zagotoviti je treba le možnosti za njihov kulturni razvoj. V Zaresu se zavzemajo za sprejetje resolucije, ki bi jih razbremenila sedanjih težav, podpisali naj bi meddržavne sporazume glede pokojnin in preživnin.
