Tiskane izdaje
Ljubljana - V uvodu soočenja na TV Slovenija so predstavniki parlamentarnih strank spregovorili o socialnih razlikah, gospodarskem razvoju in pokojninah. Gregor Virant (SDS) je ocenil, da je bilo v zadnjih letih na področju razvoja in sociale narejenega veliko, Zdenka Cerar (LDS) pa kot največji problem vidi, da dobrine niso pravilno razdeljene.
Še pred temo o socialnem položaju in gospodarstvu je voditelj oddaje Saša Pečeta (Lipa) povprašal, ali lahko pove, ali je dokumentom, ki ga je med izredno sejo predložil predsedniku DZ Francetu Cukjatiju, in naj bi dokazoval, da je bil premier Janez Janša vpleten v trgovino z orožjem, ponarejen ali ne. Peče mu je odgovoril, da so trditve, da je dokument ponarejen "plod bolnega uma". Kot je dejal, je dokument le predal predsedniku DZ in prosil, naj se preveri njegova avtentičnost.
Gregor Virant (SDS) je na vprašanje, kaj meni o dokumentu, odgovoril, da je bilo v zadnjih dneh dovolj razprav o insinuacijah in lažnih trditvah, zato je menil, da bi bilo bolje,da bi se pogovarjali o razvojnih temah. Enako je menil Pavel Gantar (Zares), Zdenka Cerar LDS) pa je na dodatno vprašanje voditelja ocenila, da bi se tožilstvo na dogodek moralo odzvati in preveriti, kako je s to zadevo.
V nadaljevanju so predstavniki strank prešli na temo o življenjskem standardu, plačah, socialnih transferjih in drugih podobnih temah. Virant je povedal, da je država v zadnjih letih na omenjenih področjih veliko naredila. Povečala je gospodarsko rast, število zaposlenih, zmanjšala davke. Po njegovem kazalci ostajajo dobri, čeprav so napovedi za EU slabe.
Zdenka Cerar je prepričana, da je prvi potreben ukrepe za to, da se bo živelo bolje, konkurenčno in dobro gospodarstvo. "Če bomo namreč dobro gospodarili bo tudi kaj deliti," je dejala. Glavni problem po njenem trenutno je, da dobrine trenutno niso pravično razdeljene. Cerarjeva tudi meni, da je treba odpreti nova delovna mesta ter poti za znanje in inovacije.
Anton Kokalj (NSi) je ocenil, da se je v tem mandatu na področju omenjenih tem naredilo veliko - odpravlja se davek na izplačane plače, povečuje se gospodarska rast, hkrati pa se izboljšujejo razmere za male podjetnike. Kljub temu meni, da je treba v prihodnje podpreti predvsem tiste veje industrije, ki proizvajajo produkte z višjo dodano vrednostjo.
Za Pavla Gantarja (Zares) ni generalnega odgovora na to, kako se bo živelo bolje. Po njegovem je treba povečati predvsem konkurenčnost gospodarstva, pogoj za to pa je, poleg znanih instrumentov, vlaganje v znanje.
Po oceni Dora Hvalice (DeSUS) se stvari ne bodo zgodile same po sebi. Po njegovem jih je treba urejati predvsem tam, kjer se sprejema zakonodaja. "Tukaj je nekaj ljudi, ki so leta in leta lahko vplivali na zakonodajo, vendar ni rezultatov," je dejal. Kot dober vir za višje plače pa Hvalica vidi predvsem dobičke, ki so po njegovem "enormno visoki".
Andrej Hrovat (SD) je ocenil, da si država ne sme privoščiti, da bi podjetja manj zaposlovala in ne bi mogla narediti to, za kar so poklicana, zato mora po njegovem podjetjem pomagati predvsem z nižjimi davki.
Darko Krajnc (koalicija SLS+SMS) boljšo prihodnost vidi predvsem v vlaganjih v znanje in razvoj, nove tehnologije in v gospodarstvu, ki prinaša dodano vrednot.
Srečko Prijatelj (SNS) ocenjuje, da je "sramotno, da državljani in državljanke živijo slabše kot pred osamosvojitvijo in da imamo najbolj obdavčene plače", Sašo Peče (Lipa) pa, da rast pokojnin glede na plače upada, zato bo treba pri tem, kot je dejal, nekaj hitro spremeniti.
V nadaljevanju so se na soočenju dotaknili tudi pokojnin oziroma vprašanja, kako preprečiti, da bo pokojninska blagajnao stala vzdržna.
Minister Virant je ocenil, da lahko to zagotovimo le z čim višjo gospodarsko rastjo, z izplačevanjem čim višjih plač in odpravljanjem brezposelnosti. Po njegovih besedah je vlada pokojninsko blagajno v tem mandatu stabilizirala. Glede na to se po njegovem v naslednjem mandatu ni bati, da bi se povečevala pokojninska doba, bodo pa delali na tem, da se z mehkimi vzpodbudami ljudi vzpodbuja, da ostanejo v službi, čeprav so izpolnili pogoje za upokojitev, če to želijo.
Po mnenju Kokalja predvolilna kampanja ni najboljši čas za reševanje tega problema, saj, kot je dejal, s populističnimi obljubami, ne bomo naredili usluge "realnim rešitvam". Dodal je, da je NSi izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala pred volitvami, to je, da so se pokojnine začele izpolnjevati s plačami.
Gantar je ocenil, da bi bilo najbolje, če bodo pokojnine rasle skupaj z inflacijo, Hrovat pa, da si upokojenci sicer zaslužijo častno pokojnino, "vendar pa je treba gledati, koliko so mladi motivirani delati za to". Po njegovem gre pri tem predvsem za demografski problem, od kod bomo pripeljali delavce, da bodo ustvarjali pokojnine, zato se je treba po njegovem začeti ukvarjati tudi s tem.
Na soočenju o zdravstvu in gradnji javne infrastrukture
Na soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na TV Slovenija je minister za javno upravo Gregor Virant (SDS) napovedal, da bodo zmanjšali čakalne vrste v zdravstvu, prvi korak za to pa bo izvedba natančnih meritev. Rezerve so po njegovo tudi v določitvi norm zdravnikov. Zdenka Cerar (LDS) pa je menila, da se zdravniškega dela ne da normirati.
Predstavniki strank so spregovorili o tem, kako skrajšati čakalne dobe v zdravstvu, kje so rezerve v sistemu ter kakšno naj bo razmerje med javnim zdravstvom in koncesionarji.
Po mnenju podpredsednice LDS Zdenke Cerar že dolgo ni bilo narejene nobene analize, zato tudi ne vemo, kako razporediti denar znotraj zdravstvenega sistema. Ob tem je pojasnila, da ni proti koncesijam, "sem pa proti temu, da so brez kriterijev, da se uvajajo na škodo javnega zdravstva".
Poslanec Zaresa Pavel Gantar je prepričan, da ni nobenega razloga za to, da ne bi bil javni sistem enako učinkovit kot zasebni. Po njegovo bi lahko javni zavodi konkurirali zasebnim za programe, veliko stvari pa je možno urediti takoj, pri tem pa "uresničiti načelo izbirnosti, predvsem pa načelo, da denar sledi pacientu."
Da zdravstvo potrebuje tako več sredstev kot tudi povečano učinkovitost sistema, pa je menil predstavnik SD Andrej Horvat. Med neizkoriščenimi možnostmi pa je omenil regionalne bolnišnice oz. decentralizacijo področja zdravstva.
Doro Hvalica (DeSUS) je zatrdil, da "so sredstva v zdravstvu katastrofalno slabo uporabljena". Rezerv je po njegovo veliko, ob tem pa spominja, da so v DeSUS zagovorniki "absolutno javnega zdravstva", saj smo v Sloveniji po njegovih besedah imeli tudi zelo pozitivno izkušnjo z njim.
Za poslanca NSi Antona Kokalja pa je ključni problem, bolj kot dilema o javnem ali zasebnem, v prešibkem nadzoru nad opravljanjem dejavnosti privatnega sektorja. Poleg tega v NSi "mislimo, da ima vlada premalo besede pri dejanskem deljenju denarja iz zdravstvene blagajne". Kot je dodal, je drug sistemski problem prenova kadra.
Predsednik SMS Darko Krajnc je dejal, da je "žalostno in nedopustno" dejstvo, da ima zdravstvena blagajna pozitivno bilanco in da se kujejo dobički od zdravil, medtem ko "ljudje živijo v krizi". V volilni koaliciji SLS+SMS pa po njegovih besedah stavijo tudi precej na preventivo in ne le na kurativo.
Zagovornik javnega zdravstva je tudi predsednik Lipe Sašo Peče. Ta je opozoril, da je zdravstvo pod sedanjo vlado postalo "dobrina na trgu". Po Pečetovo je to narobe, saj zdravje "ne sme biti podvrženo debelini denarnice vsakega posameznika". Manjkajoča sredstva za zdravstvo pa bi v Lipi prečrpali iz sredstev za obrambo.
Poslanec SNS Srečko Prijatelj pa je kot nedopustno označil dejstvo, da se z javnimi aparaturami, za katere so plačali davkoplačevalci, "v isti ambulanti, z istim osebjem" izvaja tako javna kot koncesijska dejavnost.
Javno zdravstvo je po prepričanju kandidata SDS Gregorja Viranta največji izziv naslednjega mandata, ki se ga je treba lotiti z menedžerskimi ukrepi, kot je to po njegovo storila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Med ukrepi ministrice je Virant navedel, da je ta kot prva izmerila dolžino čakalnih dob za posamezne zdravstvene panoge. To je po njegovo pomembno zlasti zato, ker "česar ne meriš, to se ne naredi".
Poleg tega so že zdaj, je pojasnil Virant, vzpostavili spletni portal, ki omogoča preverjanje trenutnih čakalnih dob za posamezne posege od bolnice z najkrajšo do tiste z najdaljšo čakalno dobo. Med prihodnjimi ukrepi pa bo po ministrovih napovedih tudi naročanje na uro.
Sašo Peče je nato Viranta vprašal, ali bodo upokojenci sami šli brskat po spletu, kje so najkrajše čakalne dobe. Ta mu je odvrnil, da ne pričakuje, da bodo to storili upokojenci sami, pač pa jim bodo njihovi družinski zdravniki predstavili, koliko časa se kje čaka na poseg. Pacient bo le izbral bolnišnico, zdravnik pa mu bo uredil termin v bolnišnici, je pojasnil Virant.
Srečko Prijatelj pa je od Viranta želel, naj mu pove za ime enega samega zdravnika, ki je odgovarjal zaradi pacienta, ki je umrl zaradi predolgega čakanja. Virant je priznal, da so čakalne dobe "sramota našega zdravstva", pri tem pa je med notranjimi rezervami navedel določitev normativov za zdravnike in racionalnejšem razporejanju dežurstev in materialnih stroških.
Darko Krajnc je opozoril na to, da je ministrica za zdravje brez kakršnegakoli usklajevanja in brez vednosti prizadetih v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uvedla plačevanje obveznega zavarovanja študentom, starejših od 26 let.
Predstavniki opozicije se niso strinjali z Virantovo napovedjo normativov za zdravnike. Za Zdenko Cerar je narobe že to, da so zdravniki vključeni v javni sektor, saj to po njeno onemogoča njihovo plačevanje po kvalifikacijah in delu.
Gantar se je ob tem strinjal, da normativi ne bodo rešili nič ter da je treba zdravnike plačevati po učinkovitosti in kakovosti.
Virant pa je spomnil, da je najprej treba določiti normative, šele nato bo mogoče zdravnike plačati po učinkovitosti. Cerarjeva je na to dejala, da se dela nekaj nemogočega in da se vsega ne da normirati.
Hvalica pa je nasprotno menil, da je vsako delo merljivo in da mora biti plačano po učinku.
Horvat je opazil, da gre zdravnikom, ki gredo iz javnega v zasebni sektor, v glavnem bolje, kar pa gre na račun javnega zdravstva. Oba sektorja pa morata po njegovem prepričanju biti komplementarna.
Kokalj je menil, da bo treba poostriti nadzor nad porabo denarja, pri tem pa je treba zagotoviti, "da morajo biti šibki zavarovanci v celoti vključeni brez dodatnega zavarovanja" v sistem zdravstvene oskrbe. Med nujnimi ukrepi pa je navedel še sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj kombinira varovanje starejših in zdravstveno oskrbo.
Gantar je med dodatne rešitve predlagal, da bi moral za nesreče pri delu sredstva neposredno vplačevati delodajalec, namesto da se v primeru nezgod denar črpa iz zdravstvene blagajne. S tem bi se po njegovo tudi zmanjšalo število delovnih nesreč.
V nadaljevanju oddaje so gostje v studiu spregovorili tudi o tem, kaj storiti za to, da se gradnje javnih objektov ne bi nenadzorovano dražile. Cerarjeva rešitev vidi predvsem v nadzoru. Po njenem mora biti natančno določeno, kdaj se projekt lahko spreminja, v pogodbah pa mora biti določena klavzula, ki onemogoča podražitve in natančno določa, do kdaj mora biti objekt narejen.
Za Viranta je recept naslednji: "Ne kupuj in ne naročaj nečesa, kar ni nujno, ne dovoli, da projekt narekujejo izvajalci, po potrebi pa udari po mizi". Kot je dejal, bo prav zato, ker sta znala udariti po mizi, vedno zagovarjal prometnega ministra Radovana Žerjava - čeprav ni iz njegove stranke - in zdravstveno ministrico.
Pavel Gantar rešitev vidi v tem, da spremembe pogodb med gradnjo ne bi smele biti več dovoljene. "To je prvo načelo in aksiom vsega," je dejal.
Doro Hvalica glavno težavo vidi v tem, da država ni kvalificirana za ustrezen nadzor. Po njegovem mnenju je pri odločanju o aneksih tudi preveč klientelizma, država pa bi morala ustanoviti lastno strokovno in neodvisno telo, ki bo vodilo gradnje.
Kokalj je konkretno glede avtocest povedal, da se je njihova gradnja začela že pred mnogimi leti, sistem pa je vpeljan, "zato ga ni mogoče spremeniti". Opozoril pa je, da jim je v tem mandatu uspelo sprejeti zakonodajo, ki onemogoča nenehne pritožbe.
Po mnenju Krajnca imamo pri javnih gradnjah opravka z monopolisti. Da bi jih onemogočili, je treba po njegovo onemogočiti anekse k pogodbam in izobraževati tiste, ki delajo na teh področjih. Srečko Prijatelj pa je ocenil, da bo treba kdaj koga tudi povprašati za kazensko odgovornost.
