Tiskane izdaje
Ljubljana - Začela se je uradna volilna kampanja, ki bo trajala do petka, 19. septembra opolnoči, ko se začne volilni molk. Še vedno ni znano, koliko strank bo nastopilo na volitvah, zagotovo vseh devet parlamentarnih. Rok za vložitev kandidatur je namreč šele 27. avgust. Ocene prvega televizijskega soočenje Janeza Janše in Boruta Pahorja so različne.
Za volilno kampanjo v skladu z zakonom štejejo »vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev«. Od danes je torej uradno dovoljena propaganda kandidatov v medijih, elektronskih publikacijah, plakatiranje in predvolilni javni shodi, ki pa niso dovoljeni v prostorih državnih organov, lokalnih skupnosti, javnih zavodov in prostorih verskih skupnosti.
Posebna pravila veljajo tudi za volilno kampanjo v medijih, ki so že morali objaviti pravila za spremljanje volilne kampanje. Javni mediji morajo med kampanjo zagotoviti enakopravne predstavitve kandidatom in listam. Vse stroške kampanje morajo organizatorji poravnati izključno s posebnega transakcijskega računa, ki so ga morali odpreti do 7. avgusta. Po naših podatkih je to storilo 16 strank, devet parlamentarnih in sedem neparlamentarnih. Popovičeva Slovenija je naša je medtem sicer napovedala, da sama verjetno ne bo nastopila na volitvah; natančno število list, ki se bodo 21. septembra potegovale za vstop v parlament, tako še vedno ni znano. Postopek kandidiranja bo trajal do vključno 27. avgusta; skrajni rok za vložitev kandidatur se namreč izteče tega dne opolnoči.
Vse večje stranke so medtem že potrdile kandidatne liste, predstavljajo jih v teh dneh. Včeraj je svoje kandidate v Ljubljani predstavila SD, danes bosta to storila še Zares v Ljubljani in SLS s SMS v Mariboru. Na kandidatni listi v volilni enoti je sicer lahko najmanj en kandidat in največ enajst kandidatov. Na letošnjih volitvah mora biti na listi zagotovljena zastopanost obeh spolov; najmanj 25 odstotkov od števila vseh kandidatov na listi je torej žensk.
Količina denarja, ki ga lahko porabijo organizatorji volilne kampanje, je omejena; vsota ne sme preseči 0,40 evra na volilnega upravičenca. Stranke, ki kandidirajo v vseh okrajih, bodo torej za financiranje kampanje lahko porabile slabih 680.000 evrov. Tiste stranke, ki bodo presegle parlamentarni prag, bodo lahko dobile delno povračilo stroškov kampanje, in sicer 0,33 evra za dobljeni glas. Organizatorji morajo zapreti volilni račun najpozneje štiri mesece po dnevu glasovanja, 15 dni po zaprtju računa pa morajo poslati poročilo o državnemu zboru in računskemu sodišču. Gospodarske družbe, ki so v več kot 25-odstotni državni lasti, ne smejo sponzorirati volilnih kampanj.
Stranke napovedujejo kampanje, ki bodo temeljile zlasti na »neposrednem stiku z volivci«. Zagotavljajo tudi, da se bodo izognile vsem oblikam »črne kampanje«, ki jo že nekaj časa napovedujejo marketinški strokovnjaki, zlasti zaradi tesne bitke za prvo mesto med SDS in SD. Zbrali smo nekaj odzivov na prvo soočenje Janeza Janše in Boruta Pahorja v studiu nacionalne televizije. Ocene so zelo različne, prevladuje mnenje, da je bila polemika dostojna in da je nastop z rahlo prednostjo končal prvak opozicije.
Iz petkove izdaje Dela
