Tiskane izdaje
Ljubljana - Zadnja uganka državnozborskih volitev je, kako bodo na njihove rezultate vplivale glasovnice iz tujine. V ponedeljek bodo preštete vse, ki so bile poslane po pošti, in znani bodo rezultati z večine diplomatsko-konzularnih predstavništev. Po neuradnih podatkih je pričakovati, da bodo dodatne glasovnice precej zanesljivo vplivale na zamenjavo nekaj za zdaj neuradnih imen poslancev v novem parlamentu (v okviru strank). Ni pa mogoče izključiti niti možnosti, da se bo spremenilo tudi število mandatov, ki pripadajo posameznim strankam, recimo pri LDS. Da bi se zgodile radikalne spremembe, recimo, da bi NSi vendarle dobila štiri odstotke ali da bi SDS prehitela SD, pa skoraj ni verjetno.
Natančnega vpliva glasov po pošti ni mogoče predvideti, ker ni znano, koliko glasovnic bo prišlo. V prvem krogu lanskih predsedniških volitev jih je po pošti iz tujine prispelo 6025, a to je bilo prvič, da so volivci s stalnim prebivališčem v tujini volilno gradivo sploh prejeli, in precej verjetno je, da bo število glasovnic tokrat večje. Na parlamentarnih volitvah pred štirimi leti, ko je država glasovnice v tujino pošiljala le, če je volivec to izrecno zahteval, je iz tujine prišlo po pošti le 2407 glasovnic. Razmerje glasov po pošti v prvem krogu med takratnimi predsedniškimi kandidati Lojzetom Peterletom, Mitjo Gasparijem in Danilom Türkom je bilo lani 2795 : 1105 : 1046 glasov. V celoti: 284.412 : 237.632 : 241.349 glasov. Če sklepamo po predsedniških volitvah, za glasove iz tujine velja nasprotna značilnost kot za predčasne volitve, na katerih glasujejo bolj volivci levice. V tujini je praviloma uspešnejša desnica. A ker prave izkušnje s parlamentarnih volitev še ni, je to zgolj sklepanje.
V ponedeljek bo državna volilna komisija ob glasovih po pošti prištela tudi rezultate glasovanj na številnih diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Te preštevajo skupaj z glasovi, ki so prispeli po pošti, da bi zavarovali načelo tajnosti glasovanj. Ker so volitve potekale v 88 okrajih, bi bilo namreč preprosto ugotoviti, kako je posamezen volivec glasoval.
Zadnje upanje za NSi?
Novo Slovenijo Andreja Bajuka je v nedeljo volilo 33.805 volivcev ali kakšnih 6200 premalo, da bi prestopili štiriodstotni volilni prag. Možnost, da bi NSi z glasovi iz tujine še uspelo priti v državni zbor, je izjemno majhna. Na predsedniških volitvah je za Peterleta v prvem krogu prispelo več kot pol manj glasov od tega, kar bi zdaj potrebovala NSi. Bi se pa teoretična možnost povečala, če bi bilo glasov iz tujine neprimerno več kot na predsedniških volitvah. Po prvih podatkih je letos zelo malo volivcev, ki živijo na Hrvaškem, glasovalo na ambasadi v Zagrebu, po čemer je mogoče sklepati, da so se bodisi odrekli glasovanju bodisi so glasovali po pošti.
Razlika med SD Boruta Pahorja in SDS Janeza Janše na nacionalni ravni je 12.602 glasova in vsaj po izkušnji s predsedniških volitev je mogoče sklepati, da na vrstni red na vrhu glasovnice iz tujine ne morejo več vplivati.
Podatke, koliko glasovnic po pošti je prispelo na posamezne volilne okraje po državi (prihajale bodo še do ponedeljka), državna volilna komisija še zbira. V ponedeljek bodo volilne komisije, ko bodo začele preštevati še zadnje glasove, po volilnih imenikih preverjale tudi, ali je bil kakšen poskus dvojnega glasovanja (na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti). Na predsedniških volitvah takšnega primera niso našli.
Če je možnost, da bi se NSi še uvrstila v parlament, izjemno majhna, pa ni mogoče izključiti možnosti, da bodo zadnji glasovi vendarle še nekoliko premešali karte. Ker se ne da natančno oceniti, koliko bo teh glasov in katerim strankam bodo volivci bolj naklonjeni, je težko predvideti, kaj bi se lahko zgodilo. Po neuradnih podatkih z državne volilne komisije pa se zdi, da bodo v LDS do štetja še zadnjih glasovnic trepetali za enega od petih mandatov. Ni pa mogoče reči, katera stranka bi ga lahko dobila. Precej gotovo je, da bo nekaj poslanskih kandidatov po preštetih dodatnih glasovnicah ostalo pred vrati parlamenta. A te spremembe so manj pomembne, saj vplivajo le na zamenjave znotraj strank. Šele po spremembah desetink odstotkov pri kandidatih po okrajih postane jasno, kdo iz določene stranke bo poslanec in kdo ne bo.
Glasovi iz tujine ne bodo prinesli sprememb na vrhu
Za mnenje o tem, ali lahko število glasov iz tujine bistveno spremeni nova politična razmerja, smo povprašali dr. Mira Cerarja z ljubljanske pravne fakultete. Povedal je, da o vplivih glasov iz tujine zdaj ni mogoče reči nič zanesljivega, »lahko pa domnevamo, da ne bodo vplivali na spremembo položaja SD in SDS, torej strank na vrhu. Glede na izkušnje in statistične podatke tudi ni pričakovati, da se bo iz tujine vrnilo zelo veliko glasovnic,« je pojasnil in dodal, da pa »vendarle lahko glasovi volivcev iz tujine vplivajo na izvolitev posameznikov, predvsem če bi v prav določen okraj prišlo večje število glasovnic iz tujine«.
Iz sredine tiskane izdaje Dela!
