Ljubljana - Na današnjem glasovanju so se volivci in volivke izrekli, komu so zaupali svoj glas, na končne izide volitev pa bo treba počakati še dober teden. Nov sklic DZ se mora na ustanovni seji sestati do 11. oktobra, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predložil kandidata za novega mandatarja.
Na današnjem glasovanju so se volivci in volivke izrekli, komu so zaupali svoj glas. Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev pa bo treba počakati še osem dni, ko bodo glasovom volivcev prišteli še glasovnice iz tujine. V ponedeljek bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Med 30. septembrom in 8. oktobrom bo potekalo ugotavljanje uradnega izida volitev, Državna volilna komisija pa bo pripravila poročilo in ga objavila v uradnem listu.
Kljub temu da so novi poslanci že izvoljeni, pa dosedanjim poslancem še ni prenehal mandat. Mandatna doba prejšnjega državnega zbora se namreč konča s prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po izvolitvi, določa ustava. Nov državni zbor mora biti tako sklican najpozneje do 11. oktobra. Predsednik republike Danilo Türk bo teoretično lahko prvo sejo sklical šele po objavi dokončnega uradnega izida volitev, ko bo tudi dokončno znano, katerih 90 kandidatk in kandidatov je bilo izvoljenih.
Zakon o poslancih sicer pravi, da izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi državna volilna komisija, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru. Minimalni pogoj za nastop novega DZ pa je potrditev mandatov več kot polovici novih poslancev (najmanj 46), v nasprotnem primeru funkcijo še naprej opravlja stari sklic.
Državni zbor na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandatno-volilno komisijo ter izvoli njenega predsednika, podpredsednika in njene člane. Novoizvoljeni zbor bo v tem času dejansko brez vodstva. Zato poslovnik določa, da njegovo prvo sejo v skladu s poslovnikom vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši poslanec.
Poslovnik novoizvoljenim poslancem nalaga, da ustanovijo poslanske skupine najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju državnega zbora. Poslovnik še določa, da poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslank in poslancev. Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji parlamenta izvolili tudi podpredsednike državnega zbora, imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles ter novega generalnega sekretarja državnega zbora.
O mandatarju po predlogu Türka na tajnem glasovanju
Predsednik države Danilo Türk pa bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložil državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.
Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.
Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
133 prijav domnevnih kršitev volilnega molka
V dežurni službi ministrstva za notranje zadeve in na Operativno-komunikacijskem centru MNZ so v času volilnega molka zabeležili skupno 133 telefonskih klicev državljanov o domnevnih kršitvah volilnega molka, med njimi pa se jih največ nanaša na razpečevanje volilnega gradiva. Največ domnevnih kršitev so zabeležili na območju Ljubljane z okolico.
Od skupno 133 telefonskih klicev se jih 48 nanaša na razpečevanje volilnega gradiva, devet na domnevne kršitve prek interneta, 12 pa na agitacije in SMS sporočila. Na plakatiranje se nanaša 42 primerov, na javna glasila in druga sredstva javnega obveščanja pa 22, so sporočili iz dežurne službe ministrstva.
Na območju Ljubljane z okolico so zabeležili 49 domnevnih kršitev, na Primorskem 15, na Štajerskem 38, na Dolenjskem 10, na Gorenjskem 12, v Prekmurju pet, na Koroškem in na Notranjskem po eno, za dva klica pa v dežurni službi ministrstva ne vedo, na kateri del Slovenije se nanašata.
Tiskane izdaje
