Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekaj ur pred začetkom volilnega molka na Pop TV poteka soočenje med prvakoma SDS in SD, Janezom Janšo in Borutom Pahorjem, ki je bilo posneto že popoldne.
Na TV Slovenija pa v živo poteka soočenje predsednikov parlamentarnih strank. Svoja mnenja še zadnjič predstavljajo predsednik SDS Janez Janša, predsednik SD Borut Pahor, predsednica LDS Katarina Kresal, predsednik NSi Andrej Bajuk, predsednik SLS Bojan Šrot, predsednik Zares Gregor Golobič, predsednik DeSUS Karl Erjavec, predsednik SNS Zmago Jelinčič in predsednik Lipe Sašo Peče.
Prvi del soočenja med kandidatoma je minil v znamenju obtoževanj glede političnega kadrovanja, načinu vladanja. Na vprašanje novinarke POP tv ali je v preteklem mandatu prišlo do političnega cunamija, je Janez Janša odgovoril, da če bi prihajalo do političnega kadrovanja, bi na to že opozorila agencija za trg vrednostih papirjev in ob dejal: "Ne morem trditi, da tega ni bilo". Borut Pahor je na vprašanje o kadrovskem cunamiju izpostavil potrebo po ukinitvi politične lojalnosti. Janša mu je ob tem omenil ključ usb glavnega tajnika SD, na katerem je bil seznam 600 oseb, ki naj bi zasedli pomembna kadrovska mesta. Pahor je na to odgovoril, da je tajniku osebno naročil naj seznam pobriše.
V drugem delu sta se kanditata ustavila predvsem na temi gospodarskega razvoja, trgovskih cenah, inflaciji in stanovanjski problematiki. Janša je ob poudaril, da se cene surovin na svetovnih trgih nižajo, zaradi česar naši trgovci ne bi smeli zviševati cen. Pahor je napovedal večjo gospodarsko negotovost in povezal višjo gospodarsko rast in stopnjo inflacije. Janša je menil, da je Slovenija na dobri poti in da ni bojazni, da bi zašla v recesijo.
Soočenje na Rtv Slovenija
Na TV Slovenija je pred sobotnim volilnim molkom potekalo še zadnje soočenje, ki so se ga udeležili predsedniki vseh devetih parlamentarnih strank. Gostje so uvodoma spregovorili o prvih petih ukrepih, ki bi jih sprejeli, če bi vstopili v vlado ter o tem, ali naj se država umakne iz gospodarstva in kako.
Predsednik SDS Janez Janša med prvimi ukrepi, ki bi jih sprejela SDS, vidi oblikovanje široke razvojne koalicije, sprejem ukrepov za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, sprejem nacionalnega programa za boj proti klimatskim spremembam, okrepitev boja proti organiziranemu gospodarskemu kriminalu in takojšnje znižanje odvetniških tarif.
Predsednik SD Borut Pahor med prvimi petimi ukrepi, ki bi jih sprejela njegova vlada, vidi ureditev sodniških plač in plač medicinskih sester, pripravo zakona o javnih zavodih, sprejem zakona o centralnih naročilih za javna naročanja, uvedbo stanovanjske olajšave in ureditev niza prioritet, ki bi zadržale ugodno gospodarsko rast.
Predsednik NSi Andrej Bajuk bi najprej povišal splošno olajšavo za srednji sloj, znižal javno porabo, povečal podporo družinam, olajšal pridobitev stanovanjskih posojil za mlade in pospešil izgradnjo hitrega interneta na območjih, kjer ga še nimajo.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič med prvimi petimi ukrepi, ki bi jih morala sprejeti koalicija, v kateri bo njegova stranka, vidi povišanje minimalne plače, spremembo zakona, po kateri bi nižje pokojnine rasle hitreje od višjih, povečanje števila stanovanj za mlade, spremembo zakona o volilni kampanji in sprejetje zakona o finančni policiji.
Zmanjšanje davčnih obremenitev, sprememba načina imenovanja generalnega direktorja policije in generalnega državnega tožilca tako, da bi morala biti oba izvoljena z dvotretjinsko večino DZ, izenačitev kmečkih upokojencev z ostalimi upokojenci in sprememba poslovnika DZ, pa so ukrepi, ki bi jih po mnenju predsednika SLS Bojana Šrota morala sprejeti naslednja vlada.
Za predsednico LDS Katarino Kresal so nujni ukrepi, ki bi jih morala sprejeti prihodnja koalicija, umik države iz gospodarstva, ukinitev politike iz medijev in ustanovitev sklada, v katerega se bo stekal denar iz prodaje državnega premoženja za pokojnine.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec med prvimi nujnimi ukrepi vidi spremembo formule usklajevanja pokojnin s plačami, povišanje olajšav, prenos kapitala Kada na ZPIZ, določitev košarice zdravstvenih storitev obveznega zdravstvenega varstva in sprejetje vojne zakonodaje.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič bi, če bi njegova stranka prišla v vladno koalicijo, najprej spremenil cestni zakon, s katerim bi znižal kazni, spremenil delovno zakonodajo, da bo nagrajevala pridne delavce, prepovedal posrednike pri javnih naročilih in približal protitobačni zakon ljudem.
Dvig povprečne plače, usklajevanje pokojnin z neto plačami in inflacijo, odstop od odkupa orožja, in ukinitev dohodnine, pa so ukrepi, ki bi jih kot prve sprejel predsednik Lipe Sašo Peče.
V nadaljevanju soočenja so predsedniki parlamentarni strank spregovorili tudi o vprašanju, ali naj se država umakne iz gospodarstva in če naj se, iz katerih podjetij naj se umakne in kako.
Bojan Šrot je proti temu, da se prodajajo deleži v bankah, energetiki in infrastrukturo, Andrej Bajuk pa izrazil prepričanje, da je treba nadaljevati s postopnim umikanjem iz gospodarstva. Pri tem je po njegovem treba obdržati strateški delež v NLB, Novi KBM in Zavarovalnici Triglav.
Po mnenju Karla Erjavca mora država ohraniti kontrolni delež predvsem v javnih podjetij, da njihove storitve ostanejo še naprej kakovostna. Janez Janša pa je opozoril, da se mora država osredotočiti le na nekatera podjetja, saj ne more biti dober gospodar v "stotinah podjetij".
Gregor Golobič je ocenil, da bi se morali politiki prenehati igrati z gospodarstvom kot otroci z monopolijem. Po njegovem je treba vsako prodajo strokovno pogledati. Pri tem po njegovem ne gre samo zato, da se nekaj proda za najboljšo kupnino, ampak tudi za to, da bo kupnina dobro porabljena.
Zmago Jelinčič meni, da je treba državne deleže prodajati najboljšemu ponudniku, pri tem pa je treba paziti, da se ta ponudnik ne bo "zajedel v slovenski prostor". Jelinčič ob tem meni, da ni nujno, da je država slab gospodar.
Po mnenju Katarine Kresal je mogoče prodaje izvesti na različne načine - to so mednarodni javni razpis, javna prodaja na borzi, prodaja strateškemu partnerju in prodaja zaposlenim - podaja pa je po njenem odvisna od tega, kaj želimo z njo doseči. Pri tem se zavzema za to, da država zadrži 25 odstotkov plus en glas v podjetjih, ki se ukvarjajo z infrastrukturo in finančnim sektorjem.
O protikadilskem in prometnem zakonu
Večina predsednikov parlamentarnih strank je v nadaljevanju današnjega soočenja na TV Slovenija protikadilski zakon ocenila kot dobro potezo vlade. Spregovorili so o prednostih in slabostih prometnega zakona in v enem stavku tudi o zadevi Patria.
Zmago Jelinčič je dejal, da gre pri kajenju za pravico do izbire. To je po njegovem prepričanju ena temeljnih svoboščin v demokraciji, zato meni, da je ne bi smeli kratiti. O zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP) pa je prepričan, da tako visoke kazni varnosti na cestah ne izboljšujejo.
Kot je poudaril predsednik Janez Janša, trendi od uveljavitve protikadilskega zakona kažejo, da se število kadilcev zmanjšuje. Izpostavil je tudi, da je slovenska vlada tudi zaradi tega zakona dobila priznanje svetovne organizacije za boj proti raku. Glede ZVCP je dejal, da bodo učinki zakona šele vidni. Povedal je tudi, da ima SDS v svojem programu brezplačno šolo varne vožnje.
Gregor Golobič je sprejem protikadilskega zakon ocenil kot "pogumno dejanje vlade" in meni, da ga ni potrebno spreminjati. O ZVCP pa je povedal, da je za ocenjevanje o učinku zakona prezgodaj. Že zdaj pa je po njegovih besedah jasno, da samo s povišanimi kaznimi ni mogoče preprečiti žrtev na cestah. Kot je poudaril, bi bilo veliko več potrebno storiti pri preventivi in večjem nadzoru na cestah.
Tudi Karl Erjavec protikadilski zakon podpira, meni pa, da bi bilo še več potrebno storiti na vzgoji in izobraževanju mladih. Glede ZVCP pa vidi problem v izvajanju zakona. "Mislim, da policisti včasih stojijo na nepravih mestih, namesto, da bi res stali tam, kjer je nevarno," je poudaril. Po njegovo bo potrebno opraviti analizo, kaj kaznovati.
Po besedah Andreja Bajuka je stranka protikadilski zakon podprla, prepričan je tudi, da zakon ima učinek. Glede ZVCP pa je dejal, da je pomemben podatek o manj smrtnih žrtvah, kljub temu pa bi bilo poleg drugi ukrepov potrebno popraviti tudi ceste.
Kot je zatrdil Bojan Šrot, protikadilski zakon podpira. Varnosti na cestah pa po njegovem prepričanju ni mogoče zagotoviti le z visokimi kaznimi. Več je po njegovo potrebno delati na preventivi in na opozarjanju na kritične točke na cestah. Zakona kljub temu pred opravljeno analizo o njegovih učinkih še ne bi spreminjal.
Po mnenju Saša Pečeta bi bila namesto sedanjega protikadilskega zakona boljša rešitev tista, ki so jo predlagali oni - da bi imeli lokali z omejitvijo kvadrature 100 kvadratnih metrov možnost, ali je kajenje dovoljeno ali ne. "Žalostno pa je to, da so se v času, ko je bil zakon sprejet, istočasno podražili vsi pripomočki za odvajanje od kajenja," je poudaril. Glede ZVCP pa je dejal, da bi bili učinkovitejša sankcija za prehitre voznike ležeči policaji kot pa visoke kazni.
Borut Pahor je dejal le, da tako protikadilski zakon kot zakon o varnosti cestnega prometa učinkujeta ugodno in ju ne bi spreminjal.
Za Katarino Kresal je protikadilski zakon kljub burni razpravi v njeni stranki dobra rešitev. Prometne varnosti pa po njeno ni mogoče zagotoviti le z visokimi kaznimi. Ker so bili nekateri po njenem mnenju v tem času za manjše prekrške močno kaznovani, bi bilo, kot je dejala, treba ogledati možnost dohodkovno odvisnega kaznovanja.
V nadaljevanju so predsedniki strank v enem stavku odgovarjali na vprašanje o zadevi Patria. Afera Patria se, kot je dejal Pahor, ni zgodila po njihovi želji in jim po njegovo tudi ni koristila. "Želeli smo kampanjo, v kateri bi si izmenjali mnenja o naši prihodnosti," je povedal.
Po mnenju Pečeta je bila tema Patria vsiljena. Edino, kar je bilo o njegovih besedah dobro, je to, da "smo vsi skupaj spoznali, da pri poslih z orožjem gre za korupcijo, klientelizem".
Šrot pa trdi, da se bo to, zakaj je bila afera, verjetno izvedelo dolgo po volitvah. Poudaril pa je, da vsebine soočenj niso določali politiki, ampak novinarji. Kot je zatrdil, mu je žal, da ni bilo več govora o drugih vsebinah.
Kresalova je prepričana, da se je afera Patria rodila že februarja 2007, ko so slovenski organi pregona dobili prvo Interpolovo depešo. Afere po njenem mnenju ne bi imeli, če bi sistem dobro deloval. Kot je dejala, je vprašanje prihodnosti, ali lahko zagotovimo sistem, ki bo omogočil neodvisno preiskavo.
Po Jelinčičevo so afero zakuhali tisti, "ki so izgubili možnost nadaljevanja ilegalnega zaslužka". Kot je prepričan, da bodo lahko - podobno kot z Valuki 6X6 to izvajali tudi na Krpanih 8X8. "Ker se je posel zrušil, je zavladala panika," meni predsednik SNS. Zato so po njegovo sprožili afero, ki naj bi prekinila pogodbo, da bi bila zopet sklenjena z Viator & Vektorjem "za nakup neobstoječih osemkolesnikov Krpan".
"Danes se končuje zadnji dan volilne kampanje in to je prvi dan, ko je bilo sploh postavljeno vprašanje o primerjavi ekip, ki jih ponujamo za naslednje volitve," pa je povedal Janša. Kot je dejal, je bil ves dosedanji čas porabljen za to afero, ki pa je bila napovedana. Kot trdi, je bilo nekomu v interesu, da ta afera preplavi razpravo o primerjavi programov in kandidatov.
Po Golobičevo finska država, policija in pravosodje ne uničujejo pomembnega finskega podjetja zato, da bi se zadeva "intervenirala v slovensko volilno kampanjo". Kot je prepričan, se bo zadeva Patria razvijala naprej. "Očitno je, da gre še za en primer javnega naročanja, kjer je odpadel omet," je povedal. Ob tem je zatrdil, da v razpravi niso obtoževali nikogar.
Po stališču Erjavca je bil posel oklepniki 8x8 najbolj transparenten in zakonit posel, ki so ga nekateri hoteli razveljaviti in to počnejo še sedaj. "Ta afera se že tri leta prenaša na mojem hrbtu," je dejal. Prepričan je, da preiskovalni organi ne bodo odkrili ničesar. Izrazil je upanje, da se mu bodo tisti, ki so ga napadali, nato tudi opravičili. Ob tem je omenil poslance Milana M. Cvikla (SD), Antona Anderliča (LDS) in Mateja Lahovnika (Zares).
Po trditvah Bajuka so določene skupine imele gospodarske interese. Po njegovo ni dvoma, da je zadeva imela politično ozadje. O oddaji na finski televiziji pa je povedal, da je bila vnaprej oznanjena, da pa je vprašljiva. Kot je povedal, je novinar prišel v Ljubljano in našel le eno plat zvona. "Ena plat zvona je ena plat zvona na Finskem, v Angliji, v Franciji ali v Sloveniji," je še povedal predsednik NSi.
