Tiskane izdaje
Ljubljana - Zdaj, ko so znani neuradni izidi volitev, se javnomnenjske ankete in volilne napovedi, ki so jih mediji - tudi Delo - objavljali pred volitvami, zdijo napačne in zgrešene. Dejanski rezultati kažejo drugače, kot so napovedovale ankete. Zakaj so torej napovedi zgrešile? O tem smo povprašali v nekaj agencijah, ki so opravljale javnomnenjske ankete.
Prejšnjo soboto, 13. septembra, osem dni pred volitvami, je bil še zadnji dan, ko zakon dopušča objavo javnomnenjskih anket v medijih. Takrat je več časnikov in televizij objavilo volilne napovedi, ki pa so napovedovale precej drugačen razplet volitev, kot je bil potem to nedeljo. Stranki SDS so vse po vrsti napovedovale relativno zmago z bolj ali manj prepričljivo večino, SD in strankam levega trojčka pa zaostanek. Za ponazoritev v sosednjem grafu primerjamo volilne napovedi treh agencij in resnični volilni izid - za zdaj še neuraden in nepopoln.
V zadnjem tednu pred volitvami je objava anket v medijih prepovedana, ni pa prepovedana na spletu. Kar nekaj agencij je merjenja opravljalo tudi v zadnjih dneh pred volitvami, svoje ugotovitve pa objavljalo na spletu.
»Daleč od tega, da bi ankete zgrešile. Vsaj nekatere med njimi,« pravi Zenel Batagelj iz agencije Valicon. »To, da se pri kampanji, ki se skoncentrira na zadnji teden pred volitvami, ne da več napovedovati izidov toliko vnaprej, vemo že nekaj časa.«
Roman Zatler z Dela Stik pojasnjuje: »Volilna napoved, ki jo je Delo objavilo zadnji dan, ko jim zakon to še dovoljuje, je posnetek stanja slaba dva tedna pred volitvami, zato smo raziskovalci vedeli, da napovedi ne bodo imele veliko povezave z nedeljskimi volilnimi rezultati. Volilna napoved je metodološko korektno in natančno izmerila volilne preference volivcev slaba dva tedna pred volitvami. V volilni napovedi smo upoštevali tudi verjetnost udeležbe volivcev posameznih strank in tako poskušali predvideti dogajanja v zadnjem tednu pred volitvami. Če bi se glasovi neopredeljenih razporedili podobno, kot so kazale volilne napovedi, potem ne bi bilo odstopanj. Vendar praksa kaže, da so neopredeljeni volivci specifični in nepredvidljivi.«
Tudi Nikola Damjanič iz Ninamedie je prepričan, da ni nastala kakšna velika napaka. Napoved Ninamedie iz prejšnje sobote je precej natančno zadela deleže vseh strank razen SD, pri kateri pa je bilo res precejšnje odstopanje. Toda zadnji teden pred volitvami so v volilnem telesu nastale velike spremembe. Zlasti je bila mobilizirana levica. Obrate v javnem mnenju je lepo prikazalo vsakodnevno merjenje, tako imenovani tracking poll, ki ga je Ninamedia izvedla po naročilu uredništva Mladine.
Pri tem pa Damjanič opozarja še na zanimivost, da se zdaj za nazaj kot najboljša kaže prav zadnja raziskava - tracking poll, telefonska anketa z majhnim vzorcem, ki je najbolje zadela resnični izid, hkrati pa je bila najcenejša. Nasprotno je terenska anketa, ki jo je za Dnevnik tudi izvedla Ninamedia, slabše zadela, čeprav je zajela velik vzorec, vključila veliko ljudi in veliko stala. Doslej so namreč terenske raziskave veljale za zanesljivejše od telefonskih.
Vsi trije sogovorniki nasprotujejo prepovedi objavljanja anket. Batagelj iz Valicona in Damjanič iz Ninamedie sta to izrazila tudi s svojim sodelovanjem pri javnomnenjskem merjenju v zadnjem tednu in sprotni objavi na internetu, pa tudi Zatler z Dela Stik se pridružuje mnenju, da je prepoved objave javnomnenjskih raziskav v tednu pred volitvami diskriminatorna do trženjskega in javnomnenjskega raziskovanja, zato ji odločno nasprotuje.
Batagelj vendarle opozarja, da je napoved tudi zadnjih nekaj dni pred volitvami lahko težka. Valicon je tako prejšnji torek že napovedano volilno napoved odpovedal, saj ne bi bila dovolj zanesljiva zaradi občutnega nihanja in velike nestabilnosti rezultatov pri »levih strankah« v zadnjem mesecu.
Iz tiskane izdaje Dela.
