Milijardna škoda zaradi poškodb pri delu in zdravstvenih okvar

Podjetja se na splošno bolj osredotočajo na odpravljanje škode po poškodbah namesto na odpravljanje vzrokov.

Objavljeno
09. september 2020 07.00
Posodobljeno
09. september 2020 07.00
Če je delovno mesto hrupno, ocenjevalci preverjajo, ali je v podjetju poskrbljeno, da je izpostavljenih samo toliko zaposlenih, kot je nujno, in ali uporabljajo ustrezno zaščitno opremo. Foto Blaž Samec
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) poškodbe pri delu opredeljuje kot velik problem. Zaradi poškodb pri delu, ki zahtevajo več kot tri dni bolniškega dopusta, je v EU vsako leto prizadetih 2,5 milijona delavcev, smrtno se jih ponesreči 3500. Konec septembra bo agencija zagnala kampanjo o pomenu zdravega delovnega okolja.

Kampanja, ki je največja te vrste na svetu, bo trajala vse do leta 2022. Vanjo se lahko vključijo vse delovne organizacije in med drugim predstavijo primere dobre prakse. Osredotočila se bo na vprašanje novejših oziroma naraščajočih, z delom povezanih mišično-skeletnih težav in tveganj, ki so se pokazali kot najpogostejši. Med njimi kot razlog za kakovost življenja in sposobnost za delo oziroma odsotnost z delovnega mesta posebej izstopajo težave s hrbtenico in zgornjimi okončinami. Več o projektu in prijave na healthy-workplaces.eu.
 

16 poškodb na tisoč zaposlenih


image
graaag Foto Inforafika Delo
»Poškodbe pri delu so indikator varnosti in zdravja pri delu. So eden glavnih družbenih in gospodarskih problemov ter eden najpomembnejših negativnih kazalnikov zdravstvenega stanja delovne populacije,« so v poročilu o zdravstvenem stanju prebivalstva v letu 2018 zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To leto so podjetja in zaposleni v Sloveniji prijavili 13.945 poškodb pri delu, 15 ljudi je umrlo, poškodovalo se je 16 oseb na tisoč zaposlenih.

V treh od štirih primerov se poškodujejo moški, bolj so izpostavljeni mlajše generacije ter zaposleni v rudarstvu in poštni dejavnosti, pri ženskah pa je največ poškodb med zaposlenimi v predelovalnih dejavnostih. Prav v tej panogi, ki sicer zaposluje največ delavcev, se zgodi največ nesreč, več kot tretjina, kažejo podatki delovne inšpekcije za leto 2019.
Kot so poudarili, se vzroki nezgod pri delu ter način, kako se zgodijo, ponavljajo: lani je bil v skoraj tretjini primerov vzrok nezgod, v katerih so se delavci poškodovali, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva …), sledijo zdrsi, spotiki in padci delavcev ter padci bremen nanje. Najpogosteje se poškodujejo zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom, zaradi trčenja.
 

Vsega sistem ne zazna


Da se napake v podjetjih ponavljajo, ugotavljajo tudi na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ Ljubljana), kjer med drugim ocenjujejo in certificirajo sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu ter družbene odgovornosti v podjetjih. Miloš Seražin, direktor področja ocenjevanja sistemov vodenja: »Tako naši sodelavci, ki v podjetjih opravljajo presoje, kot same organizacije ugotavljajo, da se podobne poškodbe pogosto ponavljajo.

image
 Foto Roman Šipić/Delo


Organizacije se slabo učijo na lastnih napakah. Namesto da bi razmišljali, kako popraviti napake in odpraviti vzroke za poškodbe, se osredotočajo na to, kako odpraviti škodo po poškodbi. Korekcije so pogostejše kot preventivno ukrepanje. So pa tudi svetle izjeme, resni lastniki to področje natančno spremljajo in znajo hitro ukrepati. Posebej bi omenil avtomobilsko industrijo, ki je bila že v preteklosti tudi zaradi zahtev dobaviteljev zelo dosledna pri ukrepanju in je voz potegnila naprej, prav tako vso farmacevtsko industrijo in druga podjetja z odgovornimi lastniki.«

Vendar uradni podatki ne zajamejo vseh dogodkov, opozarja Ana Pribaković Borštnik, pomočnica direktorja za področje medicinskih pripomočkov pri SIQ Ljubljana. »Ni nujno, da zaposleni poročajo o vsaki poškodbi pri delu. Ali to storijo, je veliko odvisno od klime v podjetju,« je povedala. Podjetja, ki jih certificirajo, spodbujajo, da bi poročala tudi o tako imenovanih skoraj dogodkih, torej o primerih, ko le malo manjka, da bi se zgodila poškodba. Teh dogodkov je neprimerno več kot poškodb in dajejo veliko boljši vpogled v to, kaj je še treba storiti v podjetju, da bo bolje poskrbljeno za varnost in zdravje zaposlenih.

»Temu dajemo velik poudarek in nekaterim podjetjem gre pri tem zelo dobro, drugim malo manj. Delodajalec zaposlenega za takšno poročanje ne sme kaznovati. V podjetjih, kjer je klima ugodna, zaposleni take stvari povedo, nekateri delodajalci jih za to tudi nagrajujejo,« ugotavljajo na SIQ.
 

Ceno plačajo zaposleni, podjetja in družba


Da je spodbujanje delavcev k takšnemu poročanju smiselno in da se delodajalcu ter seveda zaposlenim in nenazadnje celotni družbi to dolgoročno obrestuje, kažejo podatki. EU-OSHA je analizirala razmere v petih evropskih državah z različnimi ureditvami (Nizozemska, Italija, Nemčija, Poljska, Finska), pri čemer je ocenila posredne in neposredne materialne stroške (ponavadi je večina neposrednih) ter nematerialne stroške, ki jih plačujejo posamezniki, podjetja, zdravstvo in družba kot celota zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni.

V Nemčiji, na primer, zaradi poškodb na delu, ki zahtevajo najmanj en dan odsotnosti, v letu dni izgubijo 1,2 milijona delovnih dni (450 ljudi umre), zaradi bolezni, povezanih z delom, pa še 1,1 milijona (umre 13.900 ljudi, več kot polovica zaradi raka).

Na Poljskem vsako leto izgubijo posredno in neposredno kar pet odstotkov BDP, kar je skoraj 21,5 milijarde evrov, v Italiji štiri odstotke BDP oziroma 67,5 milijarde evrov, v Nemčiji pa 2,7 odstotka oziroma 81,6 milijarde evrov. Najmanj posledic je na Finskem, kjer imajo vsako leto zaradi tega 2,3 odstotka manjši BDP, izgubijo 4,8 milijarde evrov. Zaradi različnih ureditev se stroški nezgod in bolezni na delu in iz dela med državami zelo razlikujejo.

Raziskovalci, ki proučujejo poškodbe pri delu, ugotavljajo, da razmere v gospodarstvu, rast ali recesija, vplivajo na število poškodb.


Če materialnim stroškom dodamo še nematerialne, najvišjo ceno plačujejo na Nizozemskem, kjer vsak primer deležnike po ocenah v povprečju stane 73.400 evrov (2850 evrov na zaposlenega), v Nemčiji je ta vsota 47.400 evrov (2640 evrov na zaposlenega), najnižja je na Poljskem, in sicer 37.900 evrov (2720 evrov na zaposlenega).

Največjo ceno poškodb in bolezni plačujejo zaposleni. V Nemčiji je po oceni agencije to 64,8 milijarde evrov, delodajalci so oškodovani za 21,5, družba pa za 20,8 milijarde. V vseh analiziranih državah skupaj zaposleni po ocenah nosijo stroške v višini več kot 190 milijard evrov, delodajalci 52 milijard, družba pa še 43 milijard.
 

Investicija se izplača


Študije kažejo, da vsak evro, ki ga podjetja vložijo v skrb za varnost in zdravje pri delu svojih zaposlenih, povrne 2,2 evra. Izboljša se namreč učinkovitost, manj je odsotnosti z dela in plačil nadomestil za bolniški dopust, tovrstne naložbe spodbujajo v evropski agenciji. Miloš Seražin pa opozarja še na povezavo z zanesljivostjo dobav. Kupci od svojih dobaviteljev (predvsem v avtomobilski industriji) pričakujejo, da bodo naročene izdelke dostavili točno na termin, ne dan kasneje ali dan prej, to od njih zahteva optimizacija.

»Zanesljivost dobav je možna samo, če vse poteka, kot je načrtovano, poškodbe pri delu, nesreče, eksplozije … pa to lahko ogrozijo. Ker proizvodna podjetja v skladiščih nimajo zalog, bi namreč netočna dobava njihovih dobaviteljev lahko pomenila tudi ustavitev linij, s tem pa velike stroške, in penali, ki jih plačujejo podjetja za netočne dobave, so lahko vrtoglavi,« je osvetlil Seražin.

Kot primer panoge, kjer prav zato veliko pozornost namenjajo skrbi za varnost in zdravje zaposlenih, je navedel avtomobilsko industrijo. Tudi farmacevtska industrija in dejavnosti, v katerih so delovni procesi bolj nevarni, denimo v kemični industriji, livarnah, se temu področju bolj posvečajo, prav tako so zelo dosledni v podjetjih s tujim lastništvom, velika podjetja in izvozniki.
 

Teorija in praksa ukrepov v podjetjih


»Svoj sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu hočejo še dodatno preveriti s certificiranjem, to od svojih dobaviteljev zahtevajo tudi nekateri kupci,« je pojasnil​ Seražin in dodal, da podjetja pri nas temu področju vseeno namenjajo več pozornosti, kot se morda zdi navzven. SIQ s preverjanjem sistemov vodenja v organizacijah v Sloveniji in nekaterih državah v regiji ustvari 18 odstotkov prihodkov.

Za certificiranje se prostovoljno odločajo podjetja, ki nameravajo narediti korak naprej na tem področju ali pa želijo še dodatno zagotovilo zunanjih strokovnjakov, da področje varnosti in zdravja pri delu dobro obvladujejo, zakonodaja tega od njih ne zahteva, je pojasnila Ana Pribaković Borštnik.

image
FOTO: Stock asso/Shutterstock


»Podjetja, ki želijo uvesti sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu skladno s standardom ISO 45001:2018, morajo pripraviti oceno tveganja ter ukrepe za obvladovanje in zmanjševanje tveganj. Mi kot ocenjevalci potem preverjamo ustreznost ocene tveganja ter ustreznost predvidenih ukrepov, ali je organizacija morda kakšen vidik podcenila in kako se ukrepi izvajajo. Na primer: ali so zaposleni ustrezno zaščiteni, če je proizvodnja hrupna, ali med procesom na delovnem stroju uhajajo škodljivi hlapi, ali je stroj zaprt oziroma ali ga zaposleni zapirajo in ga odprejo šele, preden kos vzamejo iz njega.

Preverjamo tudi, ali organizacija opremo, s katero zaposleni delajo, redno pregleduje in s tem zagotavlja, da je ustrezna in varna, ali imajo stroji vse ustrezne certifikate, zaposleni, ki upravljajo viličarje, pa izpit, ali so navodila na strojih v jeziku, ki ga zaposleni razumejo, kako so urejene varne poti in ali jih upoštevajo. Prav tako ugotavljamo, ali sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu prepoznava napake. Z našega zornega kota je napaka – poškodba pri delu indic, da je v sistemu nekaj narobe.«

Na presojah se velikokrat izkaže, je dodal Seražin, da je ocena tveganja, ki jo zapišejo v organizacijah, mrtva črka na papirju. Organizacije si pogosto postavijo visoke cilje, ki jih potem težko dosegajo ali pa jih sploh ne. Slabo ovrednotijo vire, potrebne za uresničitev in izvajanje zapisanega – ne le finančne, tudi čas, na tega pogosto pozabijo.
 

Uvesti nameravajo individualne programe


Podjetje Better, eden vodilnih ponudnikov informacijskih rešitev v zdravstvu, vzorno skrbi tudi za svojih 120 zaposlenih. Z interno iniciativo Be Better celovito upravlja zaposlene, spodbuja njihov razvoj in gleda na njihovo dobro počutje. Z ozaveščanjem in spodbujanjem zdravega življenjskega sloga ohranja in izboljšuje zdravje, ki je za večino največja vrednota.
Poleg z zakonom predpisanih ukrepov si prizadeva izboljšati prehranjevalne navade (sveže sadje v pisarni, urejena kuhinja). Zaposlene spodbuja h gibanju, pri čemer na njihovo pobudo športne aktivnosti tudi sofinancira.

​Med epidemijo je bila skrb za varnost in dobro počutje sodelavcev še bolj poudarjena. Že v začetku marca so se lotili priprav na delo od doma, kar jim je bilo kot IT-podjetju laže kot kaki drugi panogi. Tik pred največjim valom okužb so nadgradili sistem spletnega komuniciranja (prešli so na digitalno komunikacijo) in zagotovili dovolj zaščitne opreme. Na vrhuncu epidemije so vsi delali od doma, s čimer je bila zagotovljena popolna varnost.

»Ker je bilo to obdobje stresno in polno strahu, smo se domislili iniciative Better Together,« pravijo v podjetju. »Oblikovali smo podporno skupino, ta je poklicala vsakega zaposlenega, preverila, kako se počuti, kakšne razmere za delo ima doma, in pomagala tistim v stiski. Uvedli smo redno komunikacijo vodstva po online kanalih z vsemi zaposlenimi, tako da so bili redno obveščeni o dogajanju in nadaljnjih korakih.«

Vračanje na delovno mesto je potekalo postopoma, hkrati je bila v službi tretjina zaposlenih. Vsak je dobil svoj osebni paket razkužil in mask (te so zdaj v skupnih prostorih obvezne). Pri vhodu merijo temperaturo in imajo izdelane protokole za primer, da kdo zboli. Držijo se priporočenih ukrepov, na prostem pa so uredili prostor za druženje, da ohranijo priložnosti za socialne stike tudi v novi normalnosti. Pri postavitvi in preverjanju sistema zdravja in varstva pri delu so si pomagali z zunanjimi institucijami ter se usklajevali z NIJZ.


Fizične težave zaradi sedenja in stres


Sicer pa so glede na specifiko dela njihovih zaposlenih (programiranje, delo z računalnikom, v pisarni) največja zdravstvena tveganja fizične težave zaradi dela v zaprtem prostoru in sedenja ter stres. V preteklosti so jih preprečevali z manualno terapijo, ki je bila na voljo trikrat na teden, in s spodbujanjem h gibanju.

Pripravljajo pa že nove programe dobrega počutja: radi bi sestavili individualizirane strokovne programe in terapije za vsakega zaposlenega glede na njegovo konkretno delo in življenjski slog. Vpeljujejo tudi individualne in skupinske coachinge ter občasna predavanja o premagovanju stresa.

Zaradi vsega naštetega je ozaveščenost zaposlenih na visoki ravni, vodstvu podjetja pa uspeva obdržati ravnovesje med skrbjo za zdravje in učinkovitostjo zaposlenih. Ozirajo se po primerih dobre prakse v bližnjem in širšem okolju, na tej podlagi iščejo in uresničujejo lastne rešitve, ki jih zaznamujejo previdnost, vztrajnost in prilagodljivost.