Razlika med dopolnilnim in dodatnim je očitna

Dopolnilno, dodatno. Besedi sta si tako blizu, da ju, sploh v spregi z zdravstvenim zavarovanjem, hitro lahko zamenjamo. A razlika je očitna, lahko tudi finančno boleča. Edino, kar imata skupnega, je to, da sta obe – v nasprotju z obveznim zdravstvenim zavarovanjem – potezi, za kateri se odločimo prostovoljno pri izbrani zavarovalnici.

Obisk zdravnika, pregled ali poseg v bolnišnici ali nakup v lekarni lahko našo denarnico udari zelo različno, odvisno, kako smo zavarovani.

Tri stopnje

Najnižja stopnja, nekakšen osnovni standard socialne varnosti, je obvezno zdravstveno zavarovanje. To zadeva najširši krog ljudi (skoraj celotno populacijo: zaposlene in po njih zavarovane družinske člane, brezposelne, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, upokojence in samostojne podjetnike), vendar ne pokriva vseh stroškov, ki nastanejo, če človek zboli ali se poškoduje, ampak pri nekaterih storitvah samo del. Izvaja ga zavod za zdravstveno zavarovanje, za sklenitev pa poskrbi delodajalec, zavod za zaposlovanje, ZPIZ … ali sam zavarovanec.



Doplačila (če smo zgolj obvezno zdravstveno zavarovani) lahko stanejo tudi do 90 odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev in pri dragih storitvah ali posegih lahko znašajo po več sto do več tisoč evrov. Za razliko do polne cene standardnih storitev poskrbi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki služi kot dopolnitev obveznemu in je prav tako podrobno zakonsko urejeno. Je torej prostovoljno, sklene pa ga sam zavarovanec, pogoj je le, da ima veljavno obvezno zavarovanje. Osnovna cena je pri vseh zavarovalnicah enaka (okoli 35 evrov), a se mesečne premije lahko nekoliko razlikujejo zaradi komercialnih popustov pri posamezni zavarovalnici.

Tretja, najvišja stopnja, ki je najprijaznejša do denarnice, če se nam zgodi kaj nepričakovanega, je dodatno (ali nadstandardno) zdravstveno zavarovanje. Obsega večji obseg pravic oziroma višji standard storitev kot obvezno zavarovanje, pa tudi dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju (na primer nekateri zahtevni zdravniški posegi, stroški zdravil, predpisanih na beli recept).

Kleč je v hitrejšem dostopu

Poglavitna prednost dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa niso nižji stroški, ampak hitrejši dostop do zdravnika. Kar pa je v času, ko se čakalne vrste podaljšujejo, ko določene zdravstvene storitve postajajo praktično nedostopne in se posameznika usmerja v zasebni sektor, najbolj pomembno. Prav z namenom, da bi se izognili dolgim čakalnim dobam, so številne zavarovalnice pripravile zdravstvene pakete, prek katerih lahko pridejo brez doplačila do splošnih zdravnikov in specialistov doma in v tujini neprimerljivo hitreje, mimo sistema javnega zdravstva.

Zato ni nič čudnega, da zanimanje za tovrstna zavarovanja raste. Kljub temu je po oceni Slovenskega zavarovalnega združenja manevrski prostor za nadaljnjo širitev še velik, saj je poznavanje postopkov, specifik in vseh koristi dodatnega zavarovanja v slovenski javnosti še razmeroma šibko. Nemara bo prav epidemija novega koronavirusa, ki bo zagotovo čakalne vrste še podaljšala, dala uveljavljanju dodatnega zavarovanja nov pospešek. Ne gre namreč samo za časovni zamik, ampak se med čakanjem na pregled ali poseg zdravstveno stanje človeka lahko poslabša, pridruži se še kak dodaten zaplet.

Postopek je preprost

Postopek sklenitve dodatnega zavarovanja je preprost. Poglejmo primer Prve osebne zavarovalnice, ki v ta namen ponuja zavarovanje PRVA Zdravje. Izbrati je treba najprimernejše zavarovalno kritje ali kombinacijo kritij, od česar je odvisna višina premije (razpon je precejšen), pogodbo pa je nato mogoče skleniti preprosto in hitro prek spleta.

In kako se zavarovanje uveljavlja? Zavarovanec pokliče asistenčni center oziroma točko PRVA Zdravje, ki je na voljo 24 ur vsak dan. Strokovno usposobljenemu medicinskemu osebju zaupa vse informacije o svojem zdravstvenem stanju. V primerih, ko tega prej ni preveril pri osebnem zdravniku, se z medicinskim osebjem podrobno pogovori, posvetuje o storitvah, ki bi jih bilo dobro opraviti, da najhitreje pride do diagnoze. V centru pripravijo načrt zdravljenja, po katerem zavarovanca spremljajo od enega do drugega pregleda. Tako skrajšajo pot zdravljenja in posameznika obvarujejo pred stresom. Dogovorijo se, v kateri zdravstveni ustanovi ter pri katerem zdravniku si želi opraviti pregled ali zdravstveno storitev. Ključno je, da pacient ve, da bo prišel do zdravnika v največ desetih dneh.



Pri nekaterih zavarovalnih kritjih (Specialisti – Standard, Operativni posegi in Rehabilitacije) potrebuje zavarovanec napotno listino (npr. napotnice, delovni nalog, izvid), izdano pri osebnem zdravniku, medtem ko pri zavarovalnem kritju Specialisti – Nadstandard ni potrebna.

V primeru nejasnosti ali dvomov se zavarovanec lahko kadarkoli poveže z zdravnikom osebne medicine ali pridobi mnenje zdravnika specialista o načrtovanih zdravstvenih storitvah. O naročilih na zdravstvene storitve ali o pridobitvi manjkajoče dokumentacije je obveščen ažurno, prek sms-sporočila in elektronske pošte, ves čas ima tudi celovit pregled nad koriščenjem storitev v uporabniškem portalu »moja PRVA«.

V smeri digitalnega

V okviru dodatnega zavarovanja PRVA Zdravje zavarovanci največ koristijo ortopedske storitve, sledijo gastroenterologija, dermatologija, preventivna diagnostika, radiologija (RTG, MR, CT), kardiologija, urologija, nevrologija, ginekologija … Najbolj pogosti pregledi so ultrazvoki in magnetna resonanca, prvi ortopedski, gastroenterološki in dermatološki pregledi ter vsi preventivni pregledi. Največ pregledov opravijo v osrednji Sloveniji, sledijo Štajerska, Primorska, Prekmurje, Gorenjska, Dolenjska in Koroška.

V času epidemije smo Slovenci odkrili »zdravnika na daljavo«. Tudi v sistemu dodatnega zavarovanja ta storitev prihaja v ospredje, število telefonskih posvetov z zdravnikom raste; ne samo zato, ker je fizični dostop do zdravnika otežen, ampak preprosto zaradi pozitivne uporabniške izkušnje in manjše porabe časa. Takšen način posvetovanja z zdravnikom bo očitno postal naša nova realnost.

Napredne tehnološke rešitve so se v zavarovalništvu že povsem udomačile. Od letos so tudi v Prvi vse storitve na voljo na daljavo s pomočjo video identifikacije. Zato je potrebna dobra informiranost, kar so v zavarovalnici dosegli z novim spletnim portalom, ki med drugim omogoča tudi hitrejšo komunikacijo s strankami in izmenjavo elektronskih dokumentov.