Janez Kranjc, ki je rojen Postojnčan, vendar že vrsto let živi v Ljubljani, je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, zatem pa še magistriral na Cass Business School v Londonu. Svojo poslovno pot je začel na Potezi, jo nadaljeval na Factor banki, vse od leta 2010 pa je zaposlen na Prvi.
G. Kranjc, s septembrom boste prevzeli vodenje uprave Prve osebne zavarovalnice, ene od petih hčerinskih družb znotraj holdinga. Kakšna bo vaša strategija za prihodnje?
Z Boštjanom Škufco Zaverškom, ki sva v upravi že 4 leta, se bo pridružila Nataša Hajdinjak, zdaj direktorica marketinga in trženja zavarovanj v družbi. Sam sem v Prvi že od leta 2010, skupaj z Boštjanom in Natašo pa smo sooblikovali strategijo, ki jo sedaj uresničujemo, tako da strategija ostaja nespremenjena. Odgovornemu posamezniku, ki danes poskrbi za svojo varnost, omogočamo skrb manj v prihodnosti, pa naj bo to na področju pokojnin, bolezni ali nezgode.
Kakšno poslovno leto je za vami?
Preteklo leto je bilo uspešno in se je odražalo v nadaljnjem dvigu zaupanja naših zavarovancev, saj je skupna zbrana premija zrasla za 12 odstotkov. In ravno ob novem letu smo na ravni skupine dosegli eno milijardo sredstev v upravljanju, kar je prelomna številka. Pa tudi sam rezultat iz poslovanja je precej zrasel v lanskem letu, tako da lahko bi rekel, da je bilo lansko leto uspešno. V tej smeri delamo naprej.
Kakšni so pa cilji?
Tudi v letu 2020 bomo ostali zvesti pokojninam in zavarovanjem na področju kritičnih bolezni, smrti in nezgode, obenem pa še naprej razvijamo zdravstvena zavarovanja.
Kaj pa kažejo dosedanji rezultati v letošnjem letu?
Kažejo, da smo na pravi poti. Da gremo proti ciljem, ki smo si jih zastavili. Ravno tako samo zdravstveno zavarovanje, v segment katerega smo vstopili v lanskem letu, se je pokazal kot prava poteza, saj zaznavamo zelo veliko interesa med našimi kupci za sklenitev takega zavarovanja.
Koliko zavarovancev in podjetij vam že zaupa?
V tem trenutku nam v Sloveniji zaupa 145.000 posameznikov. Če to postavimo v širšo sliko, saj smo del skupine Prva, ki je razen v Sloveniji prisotna še v Makedoniji, Srbiji in na Kosovu, pa nam skupaj zaupa že 500.000 posameznikov. V Sloveniji je v kolektivno zavarovanje vključenih okoli 2500 podjetij.
Prihodnje leto PRVA praznuje 20-letnico obstoja. Že načrtujete, kako jo boste obeležili?
Vsekakor bo 20. obletnica priložnost za zahvalo našim zavarovancem, ki so z nami že vsa leta. In veseli nas, da je takih odgovornih posameznikov iz leta v leto več. Natančnih načrtov, kako bomo praznovali še nimamo, sicer pa vsako leto 14. decembra praznujemo t.i. Dan prihodnosti in namenimo pozornost projektom, kjer je naša pomoč potrebna in kjer se bo naša aktivacija danes obrestovala v prihodnosti. Nazadnje smo občini Črna na Koroškem donirali več kot 7000 sadik gozdnih dreves in jih spomladi skupaj s sodelavci tudi pomagali posaditi. Tudi v jubilejnem letu ostajamo takšni kot smo, je pa to zagotovo priložnost, da naredimo še kaj dodatnega. Morda pa kaj v olimpijskem duhu, saj bomo ravno takrat lahko prvič gledali na Olimpijskih igrah naše športne plezalce, katerih ponosni sponzor je Prva.
Ko se posameznik sooči z določeno diagnozo, se mu najprej postavi vprašanje, kako naprej, do česa je upravičen iz naslova osnovnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, katere vse storitve za določeno diagnozo mu pripadajo in seveda kje vse bo lahko dostopal do teh storitev ter v kolikšnem času. Kako bi bilo potrebno osveščati ljudi na tem področju? Na kakšne načine v vaši zavarovalnici ozaveščate potrošnike?
Osveščenost je zagotovo izziv v vseh panogah. Eden od problemov slovenskega zdravstva je poleg dolgih čakalnih vrst tudi dejstvo, da dokler ne nastopi bolezen, vsi pričakujemo, da bo za nas poskrbljeno. Seveda pa ob obisku zdravnika dobimo diagnozo in napotnico in potem smo ponovno prepuščeni samemu sebi. Zdravstveni sistem je velik, manjka pa nam pretok informacij od začetka do konca zdravljenja: da veš kje si, kaj so poti naprej in na koga se obrniti, kako se organizirati. Verjetno manjka skupna točka, na katero bi se posameznik vedno lahko obrnil in se tako lahko ognil stresu, ki je ob bolezni še posebej odveč. V ta namen imamo v Prvi organizirano točko Prva zdravje, na katero se lahko posameznik obrne 24 ur na dan, 7 dni v tednu; pokliče in pove, kaj ga skrbi, kakšno težavo ima in mi mu organiziramo obisk pri zdravniku v največ desetih dneh.
Preteklo leto je bilo uspešno in se je odražalo v nadaljnjem dvigu zaupanja naših zavarovancev, saj je skupna zbrana premija zrasla za 12 odstotkov.
Osnova za skrajševanje čakalnih vrst so točni podatki, saj se je nedavno izkazalo, da so bili podatki NIJZ netočni; s tem pa se je zaupanje v zdravstveni sistem še bolj omajalo. Ali bodo po vaši oceni zaradi tega še bolj na veljavi pridobile zavarovalnice s svojimi različnimi paketi za hiter dostop do zdravnika?
Čakalne vrste so v Sloveniji grozljive in ves čas se vračamo do njih. Verjetno je še huje, ko izvemo, da jih niti prešteti očitno ne znamo. Dejstvo je, da ne glede na to, ali jih (ne) znamo šteti, na mnogih področjih posameznik ob vstopu v zdravstveni sistem ugotovi, da so vsekakor predolge. Vsaka čakalna doba je predolga, če posameznik čaka mesece na storitev.
Tudi zavarovalnice nismo nad takim stanjem v zdravstvu, ki je iz leta v leto slabše, navdušene, saj vsekakor ni dober. Ampak vse, kar lahko naredimo je, da iščemo rešitve za to problematiko. Obstaja privatna zdravstvena mreža, kjer vsi vemo, da so dodatne kapacitete in čakalne vrste niso dolge, vendar je težava to, da je za to storitev potrebno plačati. In kadar gre za nek operativni poseg, so ti zneski lahko visoki. Zato zavarovalnice ponujamo neko rešitev, kjer poleg organizacije take zdravstvene storitve omogočamo tudi plačilo teh storitev, kar pomeni, da posamezniku v tistem trenutku ni potrebno skrbeti še za plačilo te storitve, ampak račun pokrije zavarovalnica.
Zdravje v Sloveniji ima še veliko potenciala za razvoj in zavarovanja so še relativno nerazvita, zato vsekakor vidimo potencial za nadaljnje izboljšave, za nadaljnjo rast. In tukaj imamo tudi namen biti v prihodnosti še bolj prisotni.
Zdravje je naše največje bogastvo, je že ponarodel pregovor, zato bi se vsak posameznik zanj moral še posebej truditi. In prav vstop na trg zdravstvenih storitev je lani zaznamoval novo prelomnico Prve, ki je tako zaenkrat edina v Sloveniji, ki omogoča specialistične zdravstvene preglede tudi brez napotnice pri zasebnih zdravnikih. Kaj to konkretno pomeni?
Res je, v okviru našega zavarovanja Prva zdravje omogočamo hiter dostop do specialista – tudi brez napotnice, pred kratkim pa smo zavarovanju dodali še dve novi kritji – operativne posege in rehabilitacije. Do vseh storitev je zagotovljen hiter dostop v največ 10 dneh. To v praksi pomeni, da ko nastopijo težave, bolečina ali nepojasnjene spremembe v počutju, posameznik pokliče našo zdravstveno točko, ki je na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Mi ga takoj napotimo k zdravniku specialistu, na vrsti je v največ 10 dnevih. V okviru zavarovanja je moč opraviti specialistične preglede s kar 23 zdravstvenih področij v več kot 55 zasebnih zdravstvenih ustanovah po celi Sloveniji.
In si potem posameznik lahko izbere sam določenega zdravnika ali mu ga vi?
Oboje je možno. Ko nekdo pokliče, običajno glede na naše izkušnje pogledamo, kje je največja kvaliteta storitev, pomemben je tudi kraj bivanja, da je pregled karseda blizu, sploh za nekatere enostavnejše preglede. Če pa si nekdo zaželi obisk pri točno določenemu zdravniku in je ta vključen v našo mrežo, mu seveda pri njem organiziramo zdravljenje.
Za katere vrste pregledov in storitev vse gre?
Storitev je s številnih zdravstvenih področij, specialistični pregledi, diagnostika, operacije in rehabilitacije. Mogoče je lažje opisati, česa ne pokrivamo in kar po našem mnenju ni najbolj nujno, ker je v javnem zdravstvu še vedno relativno dobro organizirano. To so urgentni postopki - v smislu, če ste udeleženi v prometni nesreči, verjetno ne boste nas klicali, kam boste šli na urgentno zdravljenje, ampak boste klicali rešilca, ki vas bo peljal na urgenco. Drugi segment, za katerega je še vedno v javnem zdravstvu zelo dobro poskrbljeno so kritične bolezni. Kadar je življenje ogroženo, na primer če zbolimo za rakom, tam ni čakalnih dob, zdravljenje je hitro in kvalitetno. Kadar pa gre na primer za poškodbe kolena, ki so ravno tako za posameznika grozovite, so pa čakalne dobe relativno dolge; mi mu pri tem olajšamo organizacijo, pot in kvaliteto storitve in seveda prihranimo čas.
Komu vse je namenjeno to zavarovanje? Tudi za otroke?
Primarno je zavarovanje najbolj ustrezno za posameznike med 15. in 65. letom. Za otroke pa ponujamo zavarovanje od 5. leta starosti dalje za specialistične preglede in rehabilitacijo.
Za delodajalce bi bilo to zanimivo, da bi hitreje dobili delavca nazaj v službo?
Za takšno zavarovanje obstaja veliko zanimanje tako z vidika posameznika kot tudi s strani podjetij, ki se vedno več odločajo za takšno obliko kolektivnega zavarovanja. Eden od razlogov je vsekakor korist, ki jo prepoznajo podjetja, tj. ugodnost, ki jo lahko ponujajo svojim zaposlenim kot boniteto. Hkrati pa ima tudi podjetje na koncu korist, ker ima pozitivni vpliv na bolniške odsotnosti. Seveda to ne bo odpravilo tistih bolniških odsotnosti, ko nekdo ne želi na delo. Kadar pa je neka bolniška odsotnost zaradi čakanja na zdravljenje, pa takrat taka oblika zavarovanja skrajšuje bolniško odsotnost in seveda potem tudi povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Podjetja v Sloveniji že prepoznavajo kvaliteto takšnega zdravstvenega zavarovanja in ga koristijo, ker ima dolgoročni učinek.
Boste še nadgrajevali produkte v tej smeri?
Vidimo še veliko potenciala za razvoj zdravstvenega zavarovanja in financiranja zdravja v Sloveniji. Natančno v katero smer ga bomo razvijali, pa ne bi še razkril.
Prva osebna zavarovalnica izvaja tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Raziskava finančne pismenosti, ki sta jo nedavno izvedla Slovensko zavarovalno združenje in Valicon, pa je pokazala, da zgolj tretjina vprašanih meni, da so ustrezno poskrbeli za finančno varnost po upokojitvi. Dejstvo je, da je finančna pismenost eno izmed ključnih znanj, ki vsakemu posamezniku pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev - za zavarovalnice, kot ene izmed pomembnejših finančnih institucij, je zato pomembno, da so zavarovanci usposobljeni za sklepanje kompleksnih zavarovalniških produktov; izstopa podatek, da ima skupina med 25 in 34 let starosti relativno slabo znanje s tega področja. Kako ocenjujete te podatke? Kaj bi morali v družbi narediti za izboljšanje stanja?
Finančna pismenost spada med neko osnovno izobrazbo, ki bi jo vsak posameznik moral imeti, saj omogoča, da vsak lahko poskrbi za varno prihodnost in da ne razmišlja samo iz dneva v dan, ampak tudi dolgoročno. Zato so taki podatki za Slovenijo zaskrbljujoči. Kaj lahko tu na hitro naredimo? Verjetno nič. Predvsem bi pa to moralo biti opozorilo, kaj lahko naredimo na dolgi rok za prihodnje generacije. Po moji oceni je izobraževanje o finančni pismenosti, o osnovah financ znanje, ki bi ga bilo potrebno aktivneje uvrstiti v šolski sistem in ne samo preko krožkov.
Kaj lahko zavarovalnice naredijo na tem področju?
Mi smo že v preteklosti spodbujali različne oblike finančnega opismenjevanja, glede na pred predstavljene podatke pa žal verjetno ne dovolj. Ves čas apeliramo, da bi se na temu področju kaj zgodilo in upamo, da bo uvedena sprememba na področju države in šolskega sistema, saj samo krožki niso dovolj. Vsi vemo, da finance za večino niso zanimiva tema in če ponudiš za izbirni predmet nekaj, kar ni privlačno, bo vedno omejen krog, ki se bo odločal zanj. Se pa moramo verjetno vprašati, ali je to neka osnovna izobrazba, ki bi jo vsak moral imeti - in če je odgovor da, potem bi morala verjetno enkrat na teden najti svoje mesto na šolskem programu.
Glede na vedenje stanja pa je danes naša odgovornost da zavarovancem produkte, ki jih ponujamo, razložimo na enostaven in jasen način. Pri Prvi prisegamo na enostavnost, jasnost, transparentnost in argumentiranost.
Tudi stanje v zdravstvu je slabo, predvsem so predolge čakalne dobe. Stroka ravno tako govori, da je prostor v organiziranosti zdravstva.
Evropska komisija je nedavno v priporočilih naši državi predlagala, da je potrebno za vzdržnost javnih financ izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, ki bodo zagotavljale kakovost in dostopnost. Prav tako mora zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem, med drugim tudi s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem zgodnjega upokojevanja. Vaš komentar?
Ta priporočila niso nova in žalosti nas, da že dolgo vemo za te stvari, vendar se nič ne premakne. Vsi vemo, da imamo sistemski problem na področju pokojnin. Razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojencem je na nivoju 1,2, kar pomeni, da se približujemo meji, kjer bo eden zaposlen na enega upokojenca, v to pa še niso všteti vsi šolarji in študenti in ostali delovno neaktivni. To pomeni, da je enostavno nevzdržno zagotavljati ustrezne pokojnine ob tako velikem številu delovno neaktivnih. In stanje se še slabša.
Tudi stanje v zdravstvu je slabo, predvsem so predolge čakalne dobe. Stroka ravno tako govori, da je prostor v organiziranosti zdravstva.
Dolgotrajne oskrbe pa v Sloveniji sploh nimamo urejene, je urejena pri vsakem posamezniku, ponekod na občinski ravni - nekatere občine malo bolje, nekatere malo slabše, kar pomeni, da je sistemsko to tema, o kateri se sploh ne govori, ko pa do nje pride, pa je težava. O sami spremembi zakona se govori že mnogo let, predlog zakona se v tem času dosti ne spreminja, zatakne pa se običajno pri financah. To področje je za državo relativno finančno zahtevno, ampak država bo morala najti pot
ravno tako kot so jo razvite države, ki so nam za vzor.
Kaj pa bi bil po vašem najbolj uspešen model oziroma katera država bi nam bila lahko vzor na tem področju?
Kadar Slovenija gleda organizacijo, pogosto gleda Nemčijo. Sistem, kako organizirati, ni pretirano zapleten, potrebno je najti ustrezna finančna sredstva. Ali npr. skozi prispevke, ki pa so problematični, saj tudi slabšajo konkurenčnost Slovenije nasproti drugim državam. Plače so v naši državi že visoko obdavčene in vsaka dodatna obdavčitev ni sprejemljiva. Alternativa pa so neke oblike zavarovanj, ki jih ravno tako tujina pozna. Ta lahko pomagajo tako z vidika financiranja kot organizacije takega sistema - verjetno pa je prava rešitev kombinacija obeh.
Pa se bomo uspeli v naslednjih letih dogovoriti?
Vsekakor upam. Problem je, da te spremembe vedno odlašamo v prihodnost, ker nikoli niso enostavne. Vsem je jasno, tako Evropski komisiji kot stroki v Sloveniji, da je pod nujno potrebno zvišati upokojitveno starost. S tem bi izboljšali konkurenčnost Slovenije, kar pomeni, da delamo dobro za prihajajoče generacije in zmanjšujemo obremenitev pokojninskega sistema - ker če delamo dlje, se kasneje upokojujemo, hkrati pa zberemo več sredstev za pokojnino in za zdravje. Treba je okrepiti dodatno pokojninsko varčevanje, ker sistem, v katerem delovno aktivno prebivalstvo financira upokojence, ne bo vzdržen. Vsekakor bomo morali narediti ta premik, in prej ko je, bolje je; ker kasneje ko ga bomo, bolj bo boleč. Saj veste, prej ko začnemo varčevati za pokojnino, več lahko privarčujemo, saj če začnemo varčevati 3 leta pred upokojitvijo, je običajno prepozno
Kaj pa reaktivacija upokojencev?
To da se sili ljudi v pokoj skozi sistem, vsekakor ni dobro in to je treba spremeniti. Povprečna življenjska doba v Sloveniji je 80 let in se še daljša, v preteklosti se je vsaki dve leti podaljšala za skoraj eno leto, kar pomeni, da se podaljšuje hitro. Pričakovana, pa ne vedno dosežena delovna doba, je 40 let, kar pomeni, da delamo le polovico svojega življenja.
Potrebno bo premikati upokojitveno starost navzgor, to vidimo iz primerov v tujini, kjer je 67 let že neka normalna upokojitvena starost. V Sloveniji smo še vedno v prehodnem obdobju proti 65 in smo komaj s povprečno upokojitvijo tam nekaj na 60 leti. Zavedamo se dejstva, da so nekateri poklici, kjer se morajo posamezniki upokojiti prej, ampak to se da urediti v vsakem sistemu. Če pa je nekdo pripravljen delati dlje, pa mora biti nagrajen nekoliko več, ker ne more zastonj delati.
Kakšna je povprečna starost v vašem podjetju?
Smo mlad kolektiv, s podpovprečno starostjo. Tistih, ki se v naslednjih letih upokojujejo, ni veliko. V Sloveniji nas je zaposlenih skoraj 100, v skupini pa smo že na številki 150.
Imate mentorski sistem v podjetju?
Znanje in izkušnje je vedno treba deliti. Imamo mentorske programe za ljudi, ki se vključujejo na novo k nam. Ne fokusiramo se vedno samo na ljudi, ki so tik pred upokojitvijo, da predajajo znanje, ampak ga je treba vedno predajati. Danes se hitro menja delodajalce, ljudje menjajo službe zaradi različnih izzivov. Sicer pa se od starejših vedno lahko nekaj naučiš, hkrati pa mladi lahko starejšim pomagajo tako, da jih naučijo novitet.
So pri vas vsi zaposleni zavarovani?
Vsekakor. Kot zavarovalnica ponujamo vsa nepremoženjska zavarovanja: pokojninska, zdravstvena zavarovanja in zavarovanja v primeru nezgode, kritičnih bolezni ali smrti. Naši zaposleni so vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, temeljno nezgodno zavarovanje, ponujamo jim obliko kolektivnega zdravstvenega zavarovanja ter zelo ugoden produkt v primeru želje po dodatnem varčevanju.
Kako pa skrbite za zdravje zaposlenih?
Na voljo so jim predvsem brezplačne športne aktivnosti, kar štejemo za pomemben del skrbi za zdravje in vedno sveže sadje. Zdravstveno zavarovanje je tisto, ki je kurativa.
Pa vi, ste športni navdušenec?
Sem. Zadnje čase vedno raje plavam. To je šport, ki ga v mladosti nisem nikoli zaznal, saj sem treniral smučanje in tenis, kot vsak otrok pa sem oboževal morje. V zadnjem obdobju sem plavanje odkril čisto na novo in ga priporočam vsakemu, saj je zelo zdrav šport.