Tiskane izdaje
Modernejša podoba Dela, prijaznejša do bralcev in primernejša novim bralnim navadam je nastajala približno leto dni, ko se je uredništvo seznanjalo z medijskimi smernicami, bralnimi navadami, tehnološkimi spremembami in sedanjimi izkušnjami uredništva Dela. Prenovo je sicer vodil nemški svetovalec za časopisni dizajn Hans Peter Janisch, ki je svetoval že več kot petdesetim časopisom po vsem svetu. Po njegovem mnenju sodobni časopisni dizajn, ki ustvarja intenzivnejši vizualni vtis z velikimi fotografijami, vpadljivo infografiko in prijaznimi zgodbami, ne pomeni izgube resnosti ali verodostojnosti časopisov. »Kar poglejte Washington Post ali Fankfurter Allgemeine Zeitung! Mlade generacije imajo pač drugačna pričakovanja in močna vizualna podoba se je dotaknila tudi najresnejših.« Janisch je tudi nocoj v Narodni galeriji poudaril, da vsebina in vizualna podoba hodita z roko v roki, ni enega brez drugega.
Romana Dobnikar Šeruga je prireditev v Narodni galeriji začela z besedami, da je čakanje na prihod prenovljenega časopisa eden najvznemirljivejših trenutkov zadnjih let. »Zavedamo se, da Delo niso samo natisnjene besede. Delo so ljudje, ki ga ustvarjamo, zato stopamo na tem dogodku iz varnega zavetja tiskanih črk, da se vam predstavimo.« Izmed 150 novinark in novinarjev so se na odru predstavili Rok Kajzer, Delov dopisnik iz Zagreba, Peter Kolšek, urednik Književnih listov in novinar Delove kulturne redakcije, Diana Zajec, novinarka notranjepolitične redakcije, Borut Tavčar, novinar Delove gospodarske redakcije, Vito Divac, član Delove športne ekipe, in Boris Šuligoj, Delov dopisnik z Obale.
Vsak je seboj prinesel svojo zgodbo, svoj pogled na novinarstvo:
Rok Kajzer: Vsak dan prinesti verodostojne, bogate, kritične in analitične zgodbe z dvorišča in planeta. Zaradi razmer v državi pa moramo novinarji, ne le našega časnika, opravljati še nalogo enega zelo redkih nadzornih mehanizmov. Kar je sicer naša naloga, mar ne? Smo pa zadnje čase zelo osamljeni. Biti z Dela tudi zato pomeni biti član ene najpomembnejših zgodb v slovenskem novinarstvu. Delo za Delo je pravo delo.
Borut Tavčar: Zdaj ne gre več za navdušenje nad novo državo, gre za to, da ji zagotovimo lepšo prihodnost. Zavedanje, da v to spada tudi zdravo okolje in varčna uporaba surovin, se širi po vsem svetu. Zato bomo v novem Zelenem Delu tudi z lastnim zgledom skrbeli, da boste bolj na tekočem z vsemi okoljskimi dogajanji in dobrimi praksami, ki jih ne manjka. Te so glede na družbena vrenja v teh dneh in tednih edina pot v prihodnost. Le skupaj in v sodelovanju lahko pomagamo premakniti državo iz temnih misli.
Diana Zajec: Novinarsko pero ni prav nič manj pomembno od kirurškega skalpela. S konstruktivno kritiko lahko postavimo pravilno diagnozo in opozorimo na ustrezno terapijo, s pravilno umerjenimi in usmerjenimi rezi lahko pripomoremo k ozdravitvi, ukinitvi nepravilnosti v družbi. Odzivi kažejo, da smo pri tem uspešni.
Boris Šuligoj: Z leti postane novinarska koža debelejša. Še posebno če pride kdaj pohvala tudi iz Silicijeve doline. Tudi tam vsak dan berejo Delo. Najbolj nenavaden dogodek v zadnjih letih je bilo srečanje z grbavim kitom. Zelo jasno je pokazal, da lahko komunicira z nami. »Zunajzemeljski« - s človekom. Če lahko komuniciraš z nekom z drugega sveta, ti da misliti in vidiš svet drugače.
Peter Kolšek: Velja pravilo, da se ni zgodilo, česar ni na televiziji. Za slovenski medijski prostor velja nekaj podobnega: česar nima Delova kultura, naj gre za gledališče ali katero koli drugo prikazovališče, se morda sploh ni zgodilo. Ne pozabimo, da goji naša časopisna hiša na prsih tudi najstarejšo slovensko literarno prilogo, Književne liste.
Vito Divac: Neki francoski pesnik in kronist je zapisal, da je čas senca, ki mine. Sam bi dodal, da časa ne gre prehitevati, razvoju pa je pametno slediti. Tudi novinarstvo, v katerem sem zrasel, gre počasi v pokoj. V športni redakciji Dela nikoli nismo po svetu hodili zaprtih oči in modrovali v slogu, če mi nečesa ne vemo, se tega ne izplača vedeti. Sledili smo času in razvoju svetovnega in slovenskega športa. Delo z novo podobo nam športnikom vsekakor odpira nove možnosti, prisilila pa nas bo tudi, da času primerno na novo ovrednotimo slovenski šport, ki se v tretjem desetletju samostojnosti, tako kot mi, podaja novim izzivom naproti.
V Narodni galeriji je spregovoril tudi predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli, ki je poudaril: »Likovna in vsebinska prenova Dela krepi našo obljubo bralcem, v središču katere je zavezanost profesionalnemu novinarstvu 21. stoletja. Nenehnemu iskanju resnice in zagotavljanju svobode izražanja. Prav ta zaveza izdajatelja se nocoj uresničuje v novemu Delu, ki je njen najmočnejši izraz. Zato je od danes, spoštovani dame in gospodje, Delo bolje usposobljeno, da nadaljuje in krepi vodilno vlogo v slovenskem medijskem prostoru.«
Za konec je bilo na družabnem srečanju med 500 povabljenimi gosti slišati tudi rahlo zloveščo napoved New York Timesa, enega najbolj znanih svetovnih časopisov, pri katerem so izračunali, da bo njihov zadnji naročnik umrl leta 2042. Ali gredo torej časopisi po poti dinozavrov, se je vprašala Romana Dobnikar Šeruga. »Brez skrbi,« je odvrnil avtor Delove prenove Hans Peter Janisch. »Tako zlahka in hitro se to ne bo zgodilo, nujne pa so spremembe in nekaterim smo priča že nocoj!«
Več fotografij si oglejte tukaj.
