Visoki cilji reforme, kritično o primarnem zdravstvu

Maribor - Z današnjo Delovo okroglo mizo, ki je pod naslovom Zdravje kot družbeni in zasebni interes potekala v mariborskem Narodnem domu, se je začela javna razprava o pred kratkim predstavljeni zdravstveni reformi. Aktualna tema je privabila veliko število udeležencev, ki so prisluhnili razpravi ministra za zdravje Dorjana Marušiča, predsednika Evropske zveze zdravnikov specialistov Zlatka Frasa, direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca, zasebnega kirurga Marka Bitenca, predsednice upokojencev Mateje Kožuh Novak in varuha bolnikovih pravic Franca Prosnika.

Na vprašanje, ali je zdravje res največja vrednota slovenske družbe, je minister Marušič odgovoril, da žal zdravje še vedno cenimo šele takrat, ko ga izgubimo. Miselnega preskoka, da bi se zavedli te vrednote takrat, ko smo zdravi, še nismo naredili, je poudaril minister.

Marko Bitenc, nekdanji predsednik zdravniške zbornice, je priznal, da v sistemu, kot ga poznamo danes, bogati in vplivni za izkoriščanje prednosti v javnem sistemu denarja niti ne potrebujejo; dovolj je, da uporabijo svoje omrežje poznanstev. Na ta način največje stroške sistema nosijo revnejši, čeprav bi moralo biti ravno obratno.

Minister je sicer poudaril, da ima Maribor z okolico eden boljših zdravstvenih sistemov v državi: »Imate vse, od kliničnega centra do dobre mreže primarnega zdravstvenega zdravstva,« je domačinom pihnil na dušo Marušič. Pogovoru z gosti, ki ga je povezovala novinarka Dela Milena Zupanič, je sledila živahna razprava približno stotih obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi kar nekaj zdravnikov. Ti so predstavili povsem konkretne probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.

Zdravje kot zasebni 
in družbeni interes

»Temeljna usmeritev je, da je treba zdravstvu do leta 2020 dati večjo prednost,« je na Delovi okrogli mizi nocoj v Mariboru dejal minister za zdravje Dorjan Marušič. Po njegovih besedah Slovenija na globalni ravni tudi zdaj kljub krizi »ohranja zdravstvo visoko na prednostnem seznamu«, v reformi pa je kot skupen cilj do leta 2020 zastavljeno povečanje bruto družbenega proizvoda (BDP) za zdravstvo na deset odstotkov (s trenutnih od osem do devet). »Ta porast mora biti usmerjena v zdravje,« je povedal Marušič. Minister Dorjan Marušič je danes pojasnil nekaj temeljnih smernic pravkar predstavljenega predloga zdravstvene reforme; eden njenih osrednjih ciljev je ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in združitev denarja pod okriljem javne zdravstvene blagajne. Poleg tega načrtujejo oblikovanje tako imenovane košarice zagotovljenih zdravstvenih storitev, s katero bi bilo uporabnikom povsem jasno, do kakšnih storitev, kje in kdaj so do njih upravičeni ter za katere je potrebno (do)plačilo. Sedanji sistem, v katerem je uradno vse dostopno vsem, v praksi pa je popolnoma drugače, je to sliko povsem zameglil, smo slišali.

»Upokojenci bomo stali za ministrom, da bomo imeli enotno zdravstveno zavarovanje,« je napovedala Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Opozorila je, da vsaka naslednja generacija vstopa v starost starejša. Med njihovimi pričakovanji pa je poudarila dostopen zdravstveni sistem na primarni ravni. Tudi ona se strinja, da je treba jasno definirati košarico storitev. »Moramo se dogovoriti, kaj bo dostopno, in to mora biti dostopno vsem,« je dejala Kožuh Novakova. Zdaj se je po njenih besedah zelo razširila praksa, po kateri so premožnim dostopne vrhunske storitve, medtem ko tisti brez denarja niti k zdravniku ne upajo.

Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik pa je glede dostopnosti opozoril, da nanjo ne smemo gledati le kot tehnični problem, saj je dostopnost tudi ali predvsem človeška kategorija. Gre torej za to, da zdravnik ne vidi v pacientu le številke v sistemu, precej odvisnem od financ, temveč sočloveka, ključnega za (obojestransko) zadovoljstvo.

Ne pričakujejo bega pacientov

Na tokratni okrogli mizi so se pogovarjali tudi o združevanju bolnišnic in zdravstvenih domov; za direktorja mariborskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Gregorja Pivca so bolnišnice poslovni subjekti, združevanje pa je po njegovem mnenju dobrodošlo, če pripelje do racionalizacije. Tendencam k povezovanju navkljub pa Pivec meni, da bo v Podravski regiji poleg UKC ostala tudi ptujska bolnišnica. Čeprav bo po letu 2014 mogoč prost pretok bolnikov v EU, Zlatko Fras, predsednik Evropske zveze zdravnikov specialistov, ne pričakuje velikega bega pacientov. Je pa po njegovem mnenju mogoče pričakovati nekoliko večji pritisk na kakovost, saj bodo pacienti sledili boljši kakovosti. »Če bomo pri tem pasivni, bodo pacienti pač šli drugam,« je opozoril Fras.

Ob koncu razprave so besedo dobili še poslušalci; njihova glavna tarča je bil minister Marušič. Med končno razpravo so govorili zlasti o primarnem zdravstvu, saj je bilo med občinstvom kar precej splošnih zdravnikov. Zdravniki ne želijo posvetiti bolnikom le pet do deset minut, to je za jih boleče, smo lahko slišali apele na pomoč, a zaradi prezasedenosti jim več časa ne morejo nameniti. Splošne zdravnike obišče tudi od 50 do 60 pacientov na dan, kar presega vse meje strokovnosti, za takšne razmere pa so delno krivi tudi nekateri pacienti, ki brez zdravniške pomoči sploh ne zmorejo več preboleti običajnega prehlada. Po drugi strani pa si zdravniki ne morejo vzeti več časa za paciente, ki pomoč res potrebujejo.