Tiskane izdaje
»Fotografija je nastala zvečer v starem mestnem jedru Bitole. Kader je posnet brez bliskavice, še preden me je lastnik opazil in pristopil. V pogovoru z njim sem izvedel, da je pohištvo v brivnici (zdaj bolj frizerstvu) še iz leta 1943, ko je njegov oče odprl obrt. Žalostno je, da bo zdaj, zaradi pomanjkanja strank in nizkih cen striženja, obrt moral zapreti, saj ne prinaša več dovolj zaslužka niti za najosnovnejše preživetje. Mislim, da to jasno govori tudi njegov izraz v ogledalu. Tako bo izginila še ena od redkih tradicionalnih brivnic, ki se jih starejša generacija spominja po dnevnih obiskih lokalnih veljakov in živahnem druženju,« je zapisal avtor tokratne foto izbranke, Andrej Repar.
Oprema: Nikon D80, objektiv Nikon 18-70
Nastavitve: 0,30 s; f 3,5; ISO 400
Komentira Jure Kravanja
Gledamo zelo dobro fotografijo z maksimalnim izkoristkom kontrastov, ki pa bi lahko bila z bolj zaprto zaslonko v prvem planu še ostrejša in bi s tem nosilni motiv še bolj poudarila. Gotovo je bila čar prostora tudi njegova barvitost, vendar je avtor trenutku dodal obrobo nostalgije, ko je izbral črno-belo tehniko. Tako se je podoba brivca lažje pripojila k steni in v ogledalu postala del preteklosti, čemur bomo več besed namenili pri žanru.
Kompozicija
Naj najprej pohvalimo izbiro navpičnega formata fotografije, s čimer se je avtor hkrati rešil vhoda v prostor, izpostavil celotno steno, stol pa kot osrednji motiv postavil v prvi plan. Obilje velikih in drobnih predmetov v prostoru lahko sprva našo pozornost razprši, vendar kmalu opazimo, da gre pravzaprav za »urejen nered«, ki očem zelo godi in daje fotografiji patino. Prikaz dveh odsevov v ogledalih prostor zapolni in nas poduči o prostoru na naši levi, ki je našim očem skrit. Svetlobno poudarjena in nepoudarjena mesta na fotografiji se med seboj prijetno dopolnjujejo in prepletajo ter tako povečujejo dinamiko.
Žanr/vsebina
Avtor nas je s svojo spremno besedo lepo uvedel v fotografijo, ki jo umeščamo v žanr poulične mestne fotografije. Posnetek je hipen in tudi zaradi tega nosi odliko pristnosti trenutka in razpoloženja. Osrednji motiv je prav gotovo prazen stol, ne le zaradi svoje velikosti in bližine, temveč zaradi sporočila, da ta tradicionalna obrt ugaša. Edina oseba v tem prostoru je moški, sedeč na čakalnem stolu – a to ni stranka, ki čaka na brivca, temveč brivec, ki čaka na stranko. Drža njegove sklonjene glave, povešen pogled in podpirajoča roka izražajo skrb, zavito v otožnost. Učinkovit kontrast praznemu stolu je stena, polna drobnih predmetov in fotografij, ki govorijo o minulih, srečnejših časih; zaradi tega se tudi sam odsev brivca zdi kot trenutek, pripadajoč preteklosti. Ogledalo tako postane največja fotografija te stene, združujoča v sebi preteklo in sedanje.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Ko nam je avtor povedal, da je ujel fotografijo, še preden ga je lastnik opazil, pozneje pa sta se zapletla v prijeten klepet, nam je pravzaprav namignil, kako je pri poulični fotografiji pomembna komunikacija s prostorom in ljudmi. Prav ljudje, njihova čustva, so tisto dragoceno polnilo, ki ta žanr tako plemenitijo. Pri obdelavi: Svetujemo, naj avtor poskusi lik brivca nekoliko osvetliti, da bi mu dal še večji pomen v tej zgodbi.
