Tiskane izdaje
»Fotografija je bila posneta v mehiškem mestu Valladolid pred desetimi leti, in sicer čez zelo prometno cesto. Temu primeren je tudi fotoaparat, ki je premogel 'sanjskih' pet megapikslov. Ker posnetek s tal ne bi uspel, sem se povzpel na ograjo bližnjega parka. Zato tudi 'nesrečna' kompozicija, ki je odrezala noge levemu malarju. Če bi vključil še noge, bi imel v kadru tudi vse glave ljudi s pločnika in mimovozeče avtomobile, kar bi uničilo fotografijo,« pojasnjuje avtor tokratne fotografije tedna Brane Štefančič.
Oprema: SONY Cybershot DSC-F707
Nastavitve: f 4, 1/800 s, F 21 mm
Ocenjuje Izidor Gašperlin
Tehnika
Tretje mesto za to fotografijo na natečaju Barvitost življenja še enkrat dokazuje, da za uspešno fotografijo ni potrebna vrhunska oprema. Še posebno v zvrsti, v katero umeščamo ta posnetek. Bistveno bolj pomembno je opaziti obetaven kader in ga posneti iz pravega zornega kota. Avtorju današnje fotografije je to nedvomno uspelo. Na roko mu je šla tudi odlična svetloba, ob kateri se je lahko dobro obnesel aparat, ki se skoraj v ničemer več ne more primerjati z današnjimi. Ostrina je korektna na celotnem posnetku, kontrasti ravno prav poudarjeni. Tudi za barve ostaja občutek, da je njihova nasičenost blizu zgornje meje, hkrati pa ravno prava, da poudari ključne elemente, ki odlikujejo ta posnetek.
Kompozicija
Ne ravno idealna kompozicija je fotografiji preprečila, da bi se na natečaju povzpela še kakšno stopničko više. Odrezane noge so nekatere člane žirije motile bolj, druge manj. Moje mnenje je, da poudarjajo naključnost in spontanost dogodka, hkrati pa je posnetek zaradi tega bolj dinamičen. Seveda bi bilo bolje, če bi bile noge cele, tega se zaveda tudi avtor, zato je opisu dodal ustrezno pojasnilo. Bi pa bilo treba na to nevšečnost odreagirati z drugačnim kadriranjem, saj je levo in zgoraj veliko praznega prostora, ki še poudarja utesnjenost in neposrečen rez spodaj.
To kompozicijsko nedorečenost ublaži ravnotežje med rumeno in rdeče-rjavo ploskvijo. To ravnotežje dodatno podpre odlično postavljena navpična senca električne napeljave, ki jo na pravem mestu seka vodoravna bela linija tik nad rumeno ploskvijo.
Žanr/vsebina
Na fotografije motivov z ulice takoj gledamo bolj prizanesljivo, saj se zavedamo tehnične težavnosti in neponovljivosti prizora. Presežek pri tej fotografiji, ki ji je tudi prinesel nagrado, je odlično opažen in zajet fotografsko izjemno zanimiv dogodek. Tudi če odmislimo, da se fotografija od vseh nagrajenih najbolje pokrije z naslovom natečaja, v njej najdemo vrsto elementov, ki jo naredijo zanimivo. Najprej opazimo kontrast med rumeno in rdečo ploskvijo, v naslednjem hipu še, da sta majici pleskarjev ravno nasprotne barve kot ploskve pod njima. Drži obeh akterjev se dopolnjujeta, nagnjena sta drug proti drugemu. Desni v nas zbuja strah, da se bo zvrnil z lestve. Njegova senca je še en presežek, ki veliko doda k vtisu plastičnosti. Navpične in vodoravne linije uravnotežijo posnetek in preprečijo, da bi bil preveč enostaven oziroma preveč pričakovan. Razen že omenjenih težav s kompozicijo vse na fotografiji »štima«, zgodba je takoj jasna, raziskovanje fotografije je prijetno in vznemirljivo ob iskanju prej opisanih elementov in povezav med njimi.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Če se rezanju nog ni dalo izogniti, bi veljalo poskusiti z ožjim kadriranjem na levi in zgoraj, in če je bilo mogoče, nekaj več kadra vključiti na desni.
Pri obdelavi: Pri zgolj petih megapikslih je seveda treba paziti na vsak piksel, a se zdi nujen rez na levi in zgoraj. Odrezane noge bi s tem postale manj moteče. Oba akterja bi se premaknila bliže diagonali in bolj uravnoteženemu položaju blizu tretjin, po čemer kliče siceršnja pravilnost in izčiščenost kadra. Temnejši in malo bolj barvno nasičeni majici obeh pleskarjev bi ju še bolj izločili iz podlage in poudarili barvni kontrast.
