Tiskane izdaje
»Oprtalj – Portole, Hrvaška, je po mnenju mnogih najbolj slikovito mestece severne Istre (slabih deset kilometrov od Istrskih Toplic). Visoko junijsko sonce je že pošteno grelo, zato sem se umaknila v notranjost hiše, ki s svojimi toplimi barvami prav izstopa med značilno kamnitimi hišami v naselju. Prostor je zaradi barv in močne zunanje svetlobe naravnost žarel,« je fotografiji ob bok zapisala njena avtorica
Oprema: Sony Alpha 350, objektiv 18-70 mm, stativ, filter Hoya NDX4
Nastavitve: f 5.6, 1/50 s, ISO 100, F 20 mm
Ocenjuje Izidor Gašperlin
Fotografija je prejela diplomo na natečaju Barvitost življenja. Člane žirije je navdušila z odlično svetlobo in lepimi komplementarnimi barvami. Ravno prav kontrastov in barvne nasičenosti ji daje pridih pristnosti, ne da bi tehnično gledano karkoli pogrešali. Fotografija je bila čisto do zadnjega v igri za nagrade, tudi zaradi tega, ker se tako dobro ujame z naslovom natečaja. Na koncu je prevladalo mnenje večine žirantov, da so prežganine levo od steklene posode premočne in preveč opazne, predvsem pa, da bi se jim avtorica lahko izognila. Gre tako rekoč za edino omembe vredno napako, vendar v tem primeru žal odločilno. Vse drugo na posnetku je izvedeno odlično.
Kompozicija
Avtorica je skrbno in z občutkom izbrala kader, ki je po eni strani poudaril vse odlike fotografije, hkrati pa vanjo prinesel neko posebno vzdušje. Svetlobne, likovne in barvne ploskve so ravno na pravih mestih, da deluje povsem uravnoteženo. Tal je ravno prav, da skupaj z okni na desni dajo občutek globine in plastičnosti, ki ga zadaj dopolni osvetljena rdeča stena. Zeleni vrč na rdeči podlagi blizu sečišča tretjin je presežek, na katerem se dokončno ustavi zadovoljno oko. Ostaja edino dilema, ali bi bilo morda še boljše nekaj širše kadriranje, da bi bili lepše zaključeni oboki desno zgoraj.
Žanr/vsebina
Na prvi pogled bi žanrsko fotografija verjetno spadala pod arhitekturo, vendar zaradi svoje žlahtnosti in prefinjene svetlobe deluje že skoraj kot tihožitje. Avtorica je z osnovnimi in enostavnimi pristopi iz na videz običajne scene potegnila njen maksimum. Morda sta ravno zmernost in nepretencioznost tisti, ki nas takoj pritegneta. Fotografija nas opozarja, da je kljub tehničnemu napredku fotoaparatov in programov za obdelavo še vedno svetloba tista, ki riše najlepše. In ko jo ujamemo na primernem prostoru, lahko brez posebnih trikov nastane odlična fotografija. Avtorica je bila ob pravem času na pravem mestu in opazila, kar bi večina spregledala, za kar ji lahko samo čestitamo.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Brez histograma je težko ocenjevati, a ostaja občutek, da bi se z negativno kompenzacijo osvetlitve verjetno dalo izogniti prežganinam. Detajli v temnejših delih so namreč čisti in lepo vidni, poleg tega niso pomemben del kadra. Kar vodi k razmišljanju, da bi bili brez škode lahko precej temnejši, sploh ob fotografiranju v formatu RAW. Avtorica se je verjetno zavedala tega problema, zato je poskušala z ND-filtrom. Vendar je uporaba tega filtra v konkretnem primeru odveč, saj ni mogla prinesti nobene izboljšave. Če je dinamični razpon presegel zmogljivosti aparata, bi se avtorica lahko odločila za tehniko HDR. Še posebno ker je bila fotografija posneta na stojalu.
