Tiskane izdaje
»Načrt je bil, da ustvarim fotografijo z bogatim bokehom v ozadju in nekim detajlom iz narave. Nastala je z enim posnetkom, v jutranjih urah, ko je ravno vzhajalo sonce, na travi pa je bila še rosa, ki je pripomogla k zgoraj omenjenemu ozadju. Obdelala sem jo v photoshopu in lightroomu, spremenila sem barve, crop, odstranila moteče stvari, da deluje čimbolj minimalistično, dodajala nisem ničesar. Fotografija ima nekaj napak, in sicer prežganino, tudi z njeno ostrino nisem preveč zadovoljna, zato me je še bolj presenetilo, da je prejela nagrado, mislim pa, da se zelo ujema z naslovom natečaja, zato sem se tudi odločila zanjo,« je zapisala Nina Podobnik.
Oprema: Canon 600D, objektiv: Canon EF-S 60 mm f/2.8 Macro
Nastavitve: f 2.8, 1/640 s, ISO 100, F 60 mm
Ocenjuje
Tehnika
Makrofotografijo štejemo med izrazito tehnično usmerjene žanre. Poleg prave opreme je potrebno zelo natančno odmerjanje ključnih nastavitev. Zelo odprta zaslonka bo lepo zameglila ozadje, a bomo imeli težave z globinsko ostrino na glavnem objektu. Daljši čas nam bo omogočal bolj zaprte zaslonke, a že najmanjša sapica nam bo povzročila neostrine na vejicah ali listih. Dvig ISO se zdi rešitev, a šum na nežnem ozadju je vse prej kot zaželen. Bliskavica je tako skoraj nujna, a kaj, ko jo je tako težko usmeriti ravno tja, kjer jo potrebujemo. Če nam to uspe, nam lahko fotografiranje zagrenijo prežganine na kapljicah ali svetlih delih listov. Kot bi se poskušal pokriti s premajhno odejo – kamor koli jo potegneš, ti vedno nekaj gleda izpod nje. Zato je pri makrofotografiji izjemnega pomena, da izberemo pravi čas fotografiranja in svetlobnim razmeram ustrezen motiv.
Za uspeh današnje fotografije je bilo odločilno ravno to. Avtorica si je z zgodnjim vstajanjem zagotovila svetlobne razmere, ki so ji omogočile, da je precej preprosto rešila problem »premajhne odeje«. Zaslonko je odprla do konca, ravno še dovolj globinske ostrine pa je dosegla z odmikom objektiva od kapljic in zato malo širšim kadrom. Ta odločitev je bila ključna, saj bi imela pri ožjem kadriranju težave z ostrino in manjšimi prežganinami, ki bi postale preveč opazne. Manjše nedoslednosti, ki jih kar preveč samokritično navaja tudi avtorica sama, tako sploh niso moteče. Na svetlem cvetu od tako daleč niti ne pričakujemo detajlov, zato se za njihovo presvetlitev ne zmenimo. Podobno velja tudi za kapljice.
Kompozicija
Kot je bilo prej omenjeno, je avtorica kompozicijo prilagodila tehniki. Široki kader poudari tisto, kar je na fotografiji odlično. Tako nas navduši odličen bokeh, ki zajema večino kadra in s tem tudi najbolj pritegne pozornost. Kapljice in bilki spredaj samo razgibajo fotografijo, tretjinska postavitev edinih ostrih elementov pa jo lepo uravnoteži. Večina motivov, ki izstopajo iz umirjenega ozadja, je razporejenih po diagonali. Na levi je ravno prav kapljičnih odsevov, da ta stran ne deluje preveč prazno glede na precej bolj zasedeno desno.
Žanr/vsebina
Pri izbiri nagrajencev na natečaju Barvitost življenja je žirija želela med najboljšimi ohraniti vsaj katero od fotografij iz narave. Kot smo že omenili, je bila večina najbolje ocenjenih iz urbanega okolja. Ker med pokrajinskimi ni bilo nobene, ki bi prepričala žirante, je v krogu za nagrade ostalo nekaj makrofotografij. Najboljša med njimi je bila tako rekoč monokromatska in je zato izpadla iz izbora za nagrade. Tako je kot najboljša v tem žanru obveljala tokrat predstavljena fotografija. Odlična svetloba in bokeh, ki skupaj ustvarita posebno vzdušje, sta tista, ki sta žirijo prepričala, da ji podeli diplomo.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Nekaj bolj zaprta zaslonka in s tem malo več globinske ostrine bi odpravilo vse dvome glede tehnične kakovosti. Rezerve so v višjem ISO, tudi čas je več kot dovolj dolg. Kompenzacija osvetlitve v minus bi verjetno odpravila občutek rahle preosvetjenosti. Z drugačnim kotom fotografiranja bi se mogoče dalo preprečiti prekrivanje bilke in svetlega cveta za njo.
