Tiskane izdaje
»Pošiljam fotografijo Blejskega jezera z otokom in gradom ter Karavankami v ozadju. Nastala je avgusta letos pozno popoldne po dežju, z lesenega podesta ob jezeru med Veliko Zako in Vilo Bled,« je zapisal avtor fotografije Simon Wachtar.
Oprema: Fotoaparat Olympus OM-D EM-5, objektiv Panasonic Lumix Micro 4/3
Nastavitve: f 7.1, 1/500 s, ISO200, F 14 mm
Zaradi uporabe širokokotnega objektiva in relativne oddaljenosti motiva je ostrina po celotnem osrednjem motivu in ozadju zelo dobra kljub precej odprti zaslonki. Edino čisto v prednjem planu deluje fotografija nekoliko premehko, vendar bi to brez podatkov iz exifa zlahka pripisali premikajoči se vodi. Čas 1/500 s pa seveda pomeni, da je ta mehkoba posledica kombinacije odprte zaslonke in ostrenja pregloboko v kadru (verjetno na otok). Posnetek se zdi nekoliko preosvetljen, najbolj to pokažejo izgubljeni detajli na oblakih in stavbah. Svetloba je bila po dežju očitno zelo dobra, oprano ozračje je omogočilo zelo čiste detajle. Verjetno zaradi tega deluje fotografija nekoliko preveč kontrastna. Detajli so za tako svetlobo malo pretrdi in tudi barve ne dajejo povsem vtisa pristnosti. Zlasti strehe gradu so prenasičene in rdeča barva ni videti naravna oziroma verjetna.
Kompozicija
Pri odsevih se praviloma odločamo za sredinsko kompozicijo po vertikali. Tudi v tem primeru se je avtor odločil pravilno, saj sta odseva cerkvice in oblakov dovolj močna in fotogenična, da spodnja polovica deluje zanimivo in dobro uravnoteži kompozicijo. Tudi oblaki precej prispevajo k dinamičnosti posnetka. Njihova razgibanost in plastičnost skupaj z dobro ujetimi linijami, ki segajo iz zgornjega desnega kota v globino zadnjega plana za otokom, so verjetno najboljši elementi te fotografije. Moteče pa so stavbe (hoteli) desno zadaj za otokom, ki ne spadajo najbolj v ta kader.
Žanr/vsebina
Blejski otok je eden najbolj fotografiranih slovenskih motivov. Kar pomeni, da smo pri ogledovanju fotografij z Blejskega jezera samodejno bolj zahtevni. Če ni nekega presežka v svetlobi, kadriranju ali dogajanju, gremo kaj hitro mimo.
Če na tem posnetku poskušamo iskati »nekaj več«, oči verjetno najprej upremo v odsev v vodi. Vendar v njem ne najdemo lepih in zanimivih oblakov, saj je bila voda nemirna in odsev zato precej zabrisan. Tako tudi zelo dobra in čista svetloba ne pride najbolj do veljave. Čolni in ljudje v njih ne zbudijo naše pozornosti. Ko tako raziskujemo fotografijo, ki je na prvi pogled seveda zanimiva in lepo prikaže naš biser, nekako ne najdemo elementa, zaradi katerega bi si jo zapomnili med množico podobnih z istim motivom.
Nasveti za izboljšave
Pri fotografiranju: Predvsem počakati, da se voda umiri, da se doseže boljši odsev. Nekaj kompenzacije osvetlitve v minus. Bolj zaprta zaslonka in ostrenje približno na polovici razdalje do otoka, da se doseže maksimalna globinska ostrina. Če je mogoče, premik v levo, da otok prekrije moteče stavbe zadaj.
Pri obdelavi: Pazljivejša in zmernejša uporaba kontrastov, da se izognemo trdim detajlom in preosvetljenim delom na oblakih. Potemniti nebo, mogoče tudi malenkost dvigniti nasičenost modre barve. Nasprotno pa znižati nasičenost rdeče barve (strehe), morda tudi rumene na osvetljenem delu dreves.
