Nastop jamajških glasbenih legend - Tyrone Downie (klaviature), Robbie Shakespeare (baskitara), Sly Dunbar (bobni) in Ernest Ranglin (kitara) z dodanim mlajšim londonskim pevcem Bittyjem McLeanom je izzvenel bolj kot javni jam session, kot pa žlahten koncert. Prvi del koncerta, ki je bil izrazito inštrumentalen in jazzovsko obarvan, je bil izveden brez neke osrednje glasbene figure, čeprav je Shakespeare skušal odpeti tu in tam nekaj taktov kakšne pesmi. Tudi jazzovski vložki niso presenetljivi, saj je Ranglin bil prvi, ki je vnesel jazzovske vplive v jamajško glasbo. Ker pa ni bilo osrednje osebe, ki bo fokusirala nastop teh glasbenikov je vse izzvenelo precej neprepričljivo.