Jure Apih, publicist: Ne pustite se zavesti. Medtem ko nam prva košarkarska peterka para živce in postaja posedanje pred televizorjem smrtno nevarno, da infarktnih navijaških demonstracij niti ne omenjam, igra naša druga ekipa svojo igro. Z vso pozornostjo sledimo Dragiču, Slokarju, Lakoviču, Nachbarju, ko polnijo koše, da bi depresivni slovenski javnosti povrnili vsaj nekaj samozavesti in ponosa, pozabljamo pa, da v senci naše pozornosti Bratušek, Čufer, Virant, Kopač Mrak in Gantar zabijajo žeblje. Kakorkoli se igra z žogo konča, bomo pravo igro zanesljivo izgubili. Davek na nepremičnine, rezi v zdravstvo, šolstvo, pokojnine, javni sektor in proračun 2014 nas bodo dotolkli.
Igor E. Bergant, novinar: Zaradi službenih obveznosti imam v teh dneh še manj časa kot sicer, zato si tekem slovenske reprezentance ne bom mogel ogledati. Razen kakšne po televiziji. Smo se pa prav danes organizirali za družinski ogled tekme Nemčija – V. Britanija, tako da bomo neposredno doživeli prvenstvo.
Mojca Finc, novinarka: Sicer sem ljubiteljica individualnih zimskih športov, a velikim tekmovanjem v ekipnih vselej sledim z velikim zanimanjem. Ker je eurobasket doma, me je še toliko bolj posrkal vase. V športnem uredništvu Dela šest novinarjev o prvenstvu poroča s terena, drugi opravljamo delo v redakciji. Prav zato tekme spremljam le po televiziji, uvodno slovensko proti Češki pa sem si ogledala med navijači na Kongresnem trgu. Upam, da mi bo uspelo delovni urnik prilagoditi tako, da bom v drugem delu skočila na kakšno tekmo naše reprezentance v Stožice. Le podvizati se bom morala za vstopnico.
Dušan Jovanović, režiser: Žal sem v zaključni fazi vaj za premiero v ljubljanski Drami. Vsak večer do 14. septembra bom z očmi prikovan na oder, na katerem blestijo Boris Cavazza, Milena Zupančič, Radko Polič, Nina Valič in Alojz Svete. Ampak! V zatemnjeni deseti vrsti parterja bom imel prižgan ipad z izključenim tonom in vsakih pet minut bom kontroliral potek tekme na drugem programu. Virtuoznost velemojstrov dramske igre bom gledal v dvojni ekspoziciji z ekshibicijami velemojstrov igre z žogo. Med in poper, čokolada in sol! Užitek bo popoln.
Luka Novak, publicist in pisatelj: Z veseljem bi se udeležil kake tekme, a slišim, da je že vse razprodano, sem pa prepričan, da bomo zelo živo, vsaj končne tekme, spremljali v neposrednem prenosu, morda včasih na ulici, saj sta oba moja srednja otroka velika navijača, ki hodita na košarko, čeprav ju bo ob spremljanju tekem gotovo zabavala tudi peka domačih kokic. Je pa prijetno zaznati vibracije, ki ob takih dogodkih s pozitivnim nabojem prevzamejo javno življenje. Malo evforije je dober izgovor, tudi če vsakega opravka ne odkljukaš takoj ... Eurobasket pač ni vsak dan, in da ne bomo samo evropski prvaki v padcu porabe, bi bilo lepo, če bi kaka kolajna spodbudila tudi to.
Ivan Štuhec, teolog: Ker nisem doma, si tekem ne morem ogledati. A tudi če bi bil, ne bi šel na nobeno. Morda bi proti koncu kakšno pogledal na televiziji. Sicer pa nas evropsko prvenstvo v košarki ne bo naredilo nič bolj evropske. Te dni slišim ime Slovenije v tujih poročilih, to pa še ne pomeni, da se je kdo začel bolj resno ukvarjati s podalpsko provinco, ki je sama v sebi tako gnila, da ne zna vladati in obvladati dveh milijonov prebivalcev. To me bolj skrbi kot pa košarkarski izidi.