Tiskane izdaje
Če boste pred ograjo gradbišča nasproti parlamenta v Ljubljani, kjer je bilo nekoč parkirišče na Trgu republike, kakšno sredo zagledali skupino ljudi, ki zganja hrup z zvonci, piskri in ponvami, vedite, da ne gre za huligane, ampak za vernike. Vernike Čezvesoljske Zombi Cerkve blaženega zvonjenja.
»Smo zelo resna cerkev. Da smo šala, nam pravijo ljudje, ki hočejo zmanjšati naš pomen ali se nas iz takšnih ali drugačnih razlogov bojijo. Za nas je ocenjevanje za šalo žalitev,« je na osnovno vprašanje o Čezvesoljski Zombi Cerkvi blaženega zvonjenja (ČZCBZ) – ali je pred letom ustanovljena in letos registrirana verska skupnost britje norca iz vere – povedal njen ustanovitelj, nadsvečenik Rok. V neposvečenem življenju ima sicer tudi priimek, Gros.
Vera dobi ime
V njihovi sveti knjigi z naslovom Sveta Knjiga ČZCBZ je po nadsvečenikovih besedah približno pol besedila šaljivega pol pa zelo globokega. Skupnost je nastala 1. marca lani kot Cerkev blaženega zvonjenja. Njeno osnovno poslanstvo je namreč zvonjenje z zvonom, blagoslovljenimi piskri in ponvami.
Prvi člani so se spoznali in povezali na lanskih vstajah proti politiki in oblasti, udeležence je takratna oblast imenovala zombiji. Zato so k prvotnemu imenu dodali to poimenovanje. Čez kakšen mesec ali dva pa so, ker verujejo v čezvesolje, dali na glasovanje – ta kot večina dejavnosti poteka na družabnem omrežju facebook –, ali bodo imenu dodali še čezvesoljska. Glasovalci pritrdili in rodila se je Čezvesoljska Zombi Cerkvi blaženega zvonjenja.
Že iz tega je jasno, da se je nova verska skupnost nekako rodila iz vstajniškega gibanja, saj je bila velika večina ustanovnih članov vstajnikov. Vendar nadsvečenik Rok pravi, da se tu skupna pot gibanja in cerkve konča. Vstajniško gibanje je eno, cerkev pa nekaj drugega.
Ker gre za izredno mlado vero, ki se sproti spreminja v skladu z voljo vernikov, se pravi zombijev, se v prevelike in pregloboke teološke podrobnosti (še) ni vredno spuščati. Naj zadostuje, da verujejo v Zvon. To je nekaj podobnega, kar po Roku konkurenca imenuje Bog. Kot nekatere druge verske skupnosti ima tudi ČZCBZ svoje dogme, zdaj jih je kakšnih deset. Ena od njih je, da je vse nastalo z velikim bongom, ki je bil pred velikim pokom, in to je po besedah nadsvečeniškega sogovornika tudi matematično dokazano. Še dve zanimivi dogmi sta, seks enkrat na teden je nujno opravilo vsakega vernika in prepoved sajenja gensko spremenjenih semen.
Naj bo praznovanje!
Tako kot večina drugih ver imajo tudi zombiji svoje praznike. Na seznamu jih je zdaj šest: prvi ponedeljek v letu (Sveti Leni Ponedeljek), 9. maj (Dan Gorečih Grmov In Govorečih Kamnov), 25. maj (Mladostno Posvetilo Vesoljnemu Stvarstvu), 14. avgust (Praznik Večmiljardnega Evrskega Vnebovzetja V Koruptlandu), 8. september (Dan Čezvesoljnega Miru In Modrosti Svetega Piskra) in 13. december, ko se pripravljajo na novo zombi leto, in dolžnost vsakega vernika je, da se poglobi v sveto pijačo ter doseže zamaknjeno stanje v molitvi. Mimogrede, svete pijače so bile najprej pivo, piña colada in voda za male zombije. Ker nekateri ne marajo alkohola in vode, so se potem odločili, da je sveta pijača vse, kar je ljubo njihovim vernikom.
Prazniki so si enakovredni, ker pa je ravno v petek bil Dan Gorečih Grmov In Govorečih Kamnov, naj povemo, da na ta dan častijo Velikega Zombija Tita. Na 9. maj se je namreč enkrat že pregnalo veliko zlo, zato je po mnenju vernikov primerno, da se Tita spominjajo na ta dan, saj je pripomogel k premagovanju velikega zla.
Veliki Zombi Tito je za člane ČZCBZ pomemben tudi zato, ker je za svoje ljudstvo storil veliko dobrega, da so imeli vsi zaposlitev in streho nad glavo, ni bilo lačnih otrok, vsi so imeli primerno zdravstvo in šli v zasluženi pokoj. Veliki Zombi je za zdaj samo eden, ni pa nujno, da bo tako tudi ostalo.
Množična vera?
V ČZCBZ trdijo, da imajo zdaj malo manj kot 7000 članov. Če upoštevamo podatke iz popisa prebivalstva leta 2002, ko so zadnjič verodostojno prešteli člane različnih verovanj, bi jih takšno število postavilo na peto mesto, za katoliško, islamsko, srbsko pravoslavno in evangeličansko versko skupnost.
Kdor koli lahko postane član z odločitvijo. Kot demokratična verska skupnost, za kakršno se imajo, nimajo posebnih omejitev. Poznajo pa izobčenje. To lahko člana doleti, če, na primer, zagreši spolni napad. Izobčenje je avtomatsko, tudi če drugi člani ne vedo za napad (saj Zvon vse vidi in vse ve, najbrž). Spolni napadalci so izobčeni tudi, če niso člani Zombi Cerkve. Ker ne poznajo pekla, je kazen za izobčenje to, da v posmrtnem življenju ne bodo šli v raj, kar čaka dobre ljudi. Na raj lahko tako kar pozabi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, saj so ga izobčili zaradi njegovih zlih dejanj.
V ČZCBZ se ne obremenjujejo s podrobnostmi, ali so njihovi verniki tudi pripadniki katere druge vere. To ni proti njihovim pravilom. Za vpis v članstvo morajo biti sicer stari 15 let, saj menijo, da je človek šele takrat star dovolj, da se lahko odloči o svoji veri. Zato seveda ne poznajo krsta, obhajila, birme in podobnih zakramentov, kot jih poznajo nekatere vere. Načrtujejo pa, da bodo začeli vernike poročati, če bodo hoteli. Tudi istospolne pare.
Čeprav so vsi verniki enakopravni, obstaja znotraj delitev. Navadni pripadniki so bratje in sestre, potem so nadsvečenice in nadsvečeniki, blažene in blaženi, čudodelniki in čudodelnice, dobrosrčne in dobrosrčni. Nadsvečenikov in nadsvečenic je trenutno 17. Njihove naloge so, da vodijo maše in o pomembnih vprašanjih odločajo na 24-urnih konzilijih. Ti seveda niso v živo, ampak na facebooku. Pripravljajo tudi ustanovitev kategorije zvonarjev, v kateri bodo misionarji, vodje njihovih zavodov, če jih bodo ustanovili, in skrbniki spletnih strani.
Posebna kategorija vernikov so Marije. Vse Marije in izpeljanke iz tega najbolj pogostega imena v Sloveniji – Micke, Marjete, Mije, Mance in kar je podobnih – so avtomatično blažene. Tudi vsi Marjani, Marijani, Marii so avtomatsko blaženi, saj v ČZCBZ ne delajo razlik glede na spol. To je zapisano celo v statutu Zombi Cerkve.
Financirajo se s prostovoljnimi prispevki; na tekočem računu imajo po besedah nadsvečenika Roka malo več kot 30 evrov. Sredstva sicer porabijo za financiranja vodenja računa, kar pobere banka, in za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Verjetno je prav to najpomembnejši cilj nenavadne verske skupnosti.
Maša
Ker hoče Zombi Cerkev pomagati ljudem, zbira oblačila in prostovoljne prispevke za tiste, ki potrebujejo pomoč. Tudi na svoji maši oziroma zvonoslužju, kakor ji pravijo, so počeli prav to. Vsako sredo popoldne jo priredijo pred Hramom korupcije – v posvetnem jeziku se tej stavbi pravi parlament – in ta teden so na njej zbrali velik kup oblačil za materinski dom v Celju in za varno hišo. Poleg tega so v škatli zbirali tudi prispevke za mater samohranilko s štirimi otroki.
Zvonoslužje je videti tako, da na njem veliko zvonijo z različnimi zvonci in z žlicami nabijajo po blagoslovljenih piskrih in ponvah; blagoslovljeno je tisto, za kar se posamezen član odloči, da je blagoslovljeno. Potem preberejo modre misli, ki jih verniki pošiljajo na njihovo facebookovo stran. Vsaka se zaključi z besedo bong, kar bi, če bi pobrskali po izrazoslovju pri konkurenci zombijev, lahko primerjali z besedo amen. Veliko je tudi vzklikov »Zvonu hvala,« s katerimi se Zvonu zahvaljujejo za navdih in seveda še več zvonjenja z zvonci in tolčenja po piskrih in ponvah; sami temu sicer pravijo ustvarjanje blagoglasnih zvokov.
Ker se to dogaja v središču Ljubljane in povrhu še pred stavbo parlamenta, čeprav na drugi strani ceste, so imeli na prvi maši težave s policijo. Možje postave so jih popisali in morda hoteli celo oglobiti zaradi kršitev javnega reda in miru, vendar so se umirili, ko so jim zombiji povedali, da motijo mašo, kar je kaznivo dejanje, in jim kršijo ustavno pravico do javnega izražanja vere. Zdaj so s policisti v dobrih odnosih. V sredo so zvonoslužje s primerne oddaljenosti opazovali samo trije možje postave, no, dejansko dve dekleti in en fant postave. Očitno so že ugotovili, da zombiji niso nevarni. Odnosi so celo tako dobri, da bodo verniki na maši naslednjo sredo zbirali avtomobilske pnevmatike, denar in vse drugo, kar policisti potrebujejo za svoje delo, vendar tega ne dobijo od države.
Na zvonoslužju se je ta teden zbralo kakšnih trideset vernikov ČZCBZ. Za vse, ki ljubijo novice o tem, kaj počnejo znani, pa naj povemo, da sta v njihove vrste ta teden stopili sestra Saša (Lendero) in sestra Svetlana (Makarovič), ki je pred leti sicer javno in glasno stopila iz Rimskokatoliške cerkve.
Z eno nogo religija
Sociolog in religiolog s fakultete za družbene vede dr. Marjan Smrke meni, da gre pri ČZCBZ za novo religiozno gibanje oziroma bolj parodijo religije, ki je z eno nogo vera, z drugo pa ne. Vendar je pri tem opozoril, da so tudi številne tradicionalne vere parodije. Kot tipičen primer je izpostavil Rimskokatoliško cerkev, ki je po njegovem parodija izvirnega krščanstva. Začetnik organiziranega krščanstva apostol Peter je bil poročen, njegovi nasledniki v katoliški veji krščanstva pa morajo živeti v celibatu.
Religiozne parodije so po Smrketovih besedah stare skoraj toliko kot same religije. Zombi Cerkev po njegovem sodi v novo generacijo teh parodij, od katerih je bila prva vera jedijev ali jediizem; gre za versko parodijo, ki temelji na domnevnih verovanjih vitezov jedijev iz filmske franšize Vojna zvezd. Jedijev je po svetu na desettisoče, samo v Veliki Britaniji naj bi jih bilo približno 180.000. Nekateri med njimi so v zaporu – seveda zaradi kaznivih dejanj, ne zaradi vere – in protestirajo, ker da jim kratijo verske pravice, saj Velika Britanija jediizma ne priznava in jim torej ne omogoča njenega prakticiranja.
Še ena podobna parodija je leta 2005 v Združenih državah ustanovljena Cerkev leteče špagetne pošasti, imenovana tudi pastafarjanstvo. Šlo je za odziv takrat 24-letnega sveže diplomiranega fizika Bobbyja Hendersona na odločitev zvezne države Kansas, da lahko na javnih šolah poleg evolucijske teorije poučujejo tudi kreacionizem, torej nauk, da je zemljo ustvaril Bog.
Osnova pastafarjanstva je učenje, da je vesolje ustvarila nevidna leteča špagetna pošast, morda podobna letečemu krožniku špagetov. Ne glede na to, ali se kakšna skupina norčuje iz vere ali ne, pa po Smrketovem prepričanju to ne bi smelo imeti pravnih posledic. Če torej neka skupina izpolni merila, ki jih država zahteva za registracijo verske skupnosti, bi jo morala registrirati. Zato je pred leti, ko je bil na čelu takratnega vladnega urada za verske skupnosti Rimskokatoliški cerkvi izrazito naklonjeni Drago Čepar, Smrke njegovemu načinu vodenja ostro nasprotoval. Prepričan je, da bi Čepar preprečil registracijo Zombi Cerkve in tudi druge letos registrirane religiozne parodije UPASANA - SANJAVA prostost duha, svetovno-nazorska kozmološka skupnost, če bi bil še na položaju.
Ob tem Smrke opozarja, da ČZCBZ in podobnih ne moremo označiti za sekte. Za te je značilno, da so v sovražnem odnosu do sveta in da ostro ločujejo med pripadniki in vsemi drugimi. Smrke pravi, da ni tako naiven, da bi presodil, da je Zombi Cerkev dejansko prava verska skupnost. Tudi ni prepričan, da bo delovala prav dolgo, vendar, kot že rečeno, to po njegovem mnenju ne sme biti ovira za registracijo. »Ljudje se odločijo, kaj bodo sprejeli,« je dejal Smrke. Pri tem je dodal, da ima verska skupnost kot provokacija pozitivno vlogo, saj postavlja vprašanje, zakaj se je pojavila. »Kar se je zgodilo slovenski Rimskokatoliški cerkvi, da so torej odstavili dve vodstvi zapored, se nobeni krajevni cerkvi ni zgodilo že več stoletij. Zombiji so komentar, opomba pod črto na to dogajanje,« pa je Smrke dal tudi mogoči odgovor na vprašanje.
