Facebook in digitalna ljubezen: prijateljstvo za seks

Pravih zmenkov med petnajstletniki morda zato skoraj ni več. Včasih postaneta par, še preden se srečata v živo.

Objavljeno
08. september 2013 19.35
Eva Senčar, Nedelo
Eva Senčar, Nedelo

Petnajstletnik na facebooku javno razglasi, s kom je postal par, in to je pomemben status tega družabnega omrežja.

Današnje dvajsetletnice so krepostna dekleta, zveste fantom, ali pa, nasprotno, žurerke, ki si privoščijo partnerje za seks in zanikajo obvezo resne zveze. Za spletne zmenkarije se že ve, da so večinoma »neresne« in neosebne. Zanimali so nas morebitni novi vedenjski vzorci pri spletanju ljubezenskih vezi.

Taja, Maja in Nejka, študentke, stare dvajset in kakšno leto več. Vse tri imajo resno partnersko zvezo. Morda se bodo za današnji čas zdele malo staromodne, a same zase pravijo, da so tradicionalna dekleta, ki prisegajo na vrednote, kot sta ljubezen in zvestoba.

Taja se opiše kot nezaupljivo v medsebojnih odnosih in nedružabno – po merilih vrstnikov. V srednji šoli so jo imeli za piflarko; verjetno si je zato že ob plesalcih salse po­iskala družabno nadomestilo; bila je petnajstletnica med deset let starejšimi in med soplesalci je bil njen sedanji fant. Takrat se ji nikakor ni zdel privlačen, niti pomislila ni, da si bo čez sedem let z njim ustvarila trdno ljubezensko zvezo. »Družila sva se bolj po naključju, rada sem z njim plesala, čeprav ni nikoli on prišel pome. Počasi mi je vrasel v srce. Ko sva se prvič poljubila, me je vprašal, ali želim biti z njim, a sem ga zavrnila – živela sva predaleč vsaksebi in zdelo se mi je, da sem premlada.« Minila so še štiri leta.

Potrpežljivo zapeljevanje

Maja in Nejka prihajata s podeželja. Svoja fanta sta srečevali ob druženju s skupnimi prijatelji in njuni pripovedi o začetkih zveze spominjata na dobre stare čase. Maja in njen fant sta se zbližala nekoč ob pogovoru, ob slovesu pa si izmen­jala telefonski številki. Ker ni bila zaljubljena vanj, niti ni pričakovala, da jo bo poklical. A jo je po tednu dni. Preden sta postala par, jo je zvečer večkrat pospremil domov in ob slovesu prijateljsko poljubil.

»Nekoč me je vprašal, kaj mi pomeni najin odnos in ali mislim resno. To sem vzela kot namig, da želi biti z mano. Ker še nisem bila priprav­ljena na novo zvezo, prejšnja se je končala pred dobrim letom, sem ga vzljubila počasi.« Po manj kot mesecu je pri njem prespala, takrat še brez seksa, pove, še nekaj časa je želela negovati le to čustveno plat njunega odnosa.

To je najbolj pomembno tudi Nejki in tudi onadva s fantom sta se dva dolga večera pogovarjala, preden sta se prvič poljubila. In še to, »bog ne daj«, kako drugače kot nežno prijateljsko. »Kaj se dogaja med nama, so vsi drugi opazili prej kot midva. Nekega večera, ko je bilo tudi nama jasno, da je iskra preskočila, me je preprosto postavil pred dejstvo: 'Ali bo to resna firma in bova podpisala papirje ali naj se konča?'« Podpisala sta torej papirje in v postelji pristala po enem mesecu. »Pravijo, da pravega srečaš, ko ga najmanj pričakuješ, in danes v to verjamem.«

Neškodljivo zatreskan

Povsem nasprotna podoba novodobnih parov je tako imenovano prijateljstvo za seks. Romantična komedija Prijatelja samo za seks, Friends With Benefits (2011), je javno razglasila novo etiko: zgolj sproščujoča spolnost dveh brez obveznosti, brez čustvene vpletenosti, užitek pa pričakovan in dogovor jasen: prijateljski seks, pri katerem je izziv teritorij med dvorjenjem in prijateljstvom.

Razmerje postane kult, o tem, kako ga začeti, so jasna navodila na strani WikiHow to do anything: izbrati je treba nekoga, ki je res na voljo, in to v vseh pogledih, torej ne le prost, ampak ne sme niti okrevati po uničujoči zvezi ali biti morda pregloboko v študiju in nenehno tičati v knjigah. Vsekakor naj bo čustveno stabilen in zabaven, še priporočajo, prepričati pa se je treba, da se ne namerava zaplesti v resno zvezo.

Pri takem odnosu se nam­reč pogosto dogaja, da se eden pretirano naveže na drugega, kar pa ni zaželeno. Na to nevarnost je recimo mogoče sklepati, če nekdo slovi po »lepljivosti« in nima dovolj širokega prijateljskega kroga. Poleg tega se je nujno prepričati, ali je v preteklosti gojil kakšna čustva do potencialnega partnerja za seks. Naj bo torej neškodljivo zatreskan! Prepovedano je ure in ure razpravljali o pomembnih življenjskih vprašanjih. V prijateljski seks naj se ne bi podala dva iz iste družabne skupinice.

Flirtanje, ki bo uvod v prijateljstvo za seks, se začenja z zapeljivim pogledom in nadaljuje z igrivostmi, brez sramežljivosti: z lahkotnim dotikanjem in dovtipi ter morda komplimenti; a ti naj ne bodo preveč poglobljeni in nikakor ne smejo dajati vtisa, da si oseba želi partnerstva.

Sestajanje naj ne bo prepogosto, največ trikrat na teden, in to ponoči, kajti videvati nekoga čez dan že pomeni več kot le srečevanje za priložnostni seks. Odkrit pogovor je nujen, zatrjujejo protagonisti, ni namreč neobičajno, da imajo prijatelji za seks več seksualnih partnerjev, ki se lahko srečajo na zabavi. Kajti če bi imeli odnose le z enim, bi pomenilo, da razmerje prerašča v več. In še, zelo pomembno navodilo za ohranjanje tako površinske zveze: če partner morda ostane do jutra, nikar mu za zajtrk speči palačink ali ga poljubiti v slovo. Bodi prijazen, a nikakor ljubeč, je pomembno pravilo. Torej prijatelja za seks se ne pogovarjata o skupni prihodnosti, imata seks, organsko sta si privlačna, a nista par, družita se zaradi zabave, odnos pa ohranjata na distanci.

Nesramežljive pobudnice

Maja in Nejka menita, da so ljubljanska dekleta precej manj sramežljiva. Po letu življenja v Ljubljani se jima še vedno zdi nenavadno, kako lahko dekle sproščeno pristopi k naključni fantovski skupini in se brez predsodkov posveti enemu od neznancev.

Pobuda dekleta je danes nekaj vsakdanjega, dekleta so postala zapeljivke, zapeljujejo pa očitno. Maja pripoveduje, da so nekatere gimnazijske sošolke zapustile svoje fante, ko so se zaradi študija preselile v Ljubljano. Nočejo več biti v resni zvezi. Poleg tega z zanimanjem opazuje prijateljice, ki zvečer sicer poredko zahajajo ven, recimo enkrat na tri mesece, a ko se to zgodi, si v disku privoščijo alkohol in poiščejo naključnega spolnega partnerja. Po domače povedano, dajo si duška.

Z več spolnimi partnerkami se radi hvalijo najstniki. To hrani njihov ego, je hudomušna Maja. Ne vezati se je njihova zapoved. Tajin fant je resen, njegov prijatelj didžej pa »pof… vse, kar mu pride pod roko«, citira fantov komentar. Spet neki drug njegov znanec pa bi rad spoznal resno dekle, a je ne more najti. »In potem smo tu še mi, ki imamo resne zveze, kdor je nima, pa si jo želi, ima težave z zaupanjem,« meni Taja.

»Kolegica si želi resnega fanta, a način, kako razmišlja, ni v redu. Ljubosumna je in nezaupljiva.« Nezaupljivost je ključen problem njene generacije, je prepričana, kot potrditev pa navede, da je njena sostanovalka obdržala sobo v študentskem domu, za primer, če bi se s fantom skregala. Sogovornice so si enotne, da dekleta, ki so stara več kot osemnajst let, nedolžnost ohranjajo ne zaradi etičnih meril ali bodočega moža, ampak ker ne dobijo partnerja, ki bi jim ustrezal, namreč, »nekatere imajo zelo visoke standarde, ki se nanašajo pretežno na zunanjo podobo«.

Od četrtka naprej neresno

Študentske zabave so priložnost za spoznavanje. »Če hočeš zvezo, je dobro, da greš na isti plac,« ve povedati Nejka. »Ja, ker če se pojaviš večkrat, boš prej opažen,« je stvarna.

V glavnem mestu se žuri začenjajo ob četrtkih, dan pred koncem tedna. V nekem ljubljanskem nočnem klubu na Tržaški se zbirajo večinoma študentje in srednješolci, tu je tudi priljubljeno zbirališče »erazmusov«, tujih študentov na izmenjavi pod okvirom programa Erasmus. Lokal je znan po tem, »da če prideš tja, se boš tudi poseksal«, pove ena od sogovornic.

»Pravilo je vinjenost, tja že prihajajo pod vplivom alkohola (vemo, da je študentski žep plitek). Nalijejo se ga doma, morda v parku, kjer se dobi skupinica.« Dvajsetletni študent, ki je, kot pravi, v resni zvezi z dekletom, sicer tja zahaja zato, ker se ob pogledu na »folk« zabava. In če se vrnemo k erazmusom: študentje na izmenjavi se pogosto vdajajo zabavam, iščejo priložnostni seks in vse premalo študirajo, kar je menda splošno znano. Enako velja za slovenske študente, mimogrede, glede tega sta, kot navajajo naše sogovornice, razvpiti predvsem Španija in Portugalska.

Na fb razglasiš, pa je

Digitalizacija zmenkanja ima svoja pravila. Medtem ko si je Taja s svojim zdajšnjim fantom pred sedmimi leti prijateljsko tipkala MSN-sporočila (messenger), je danes facebookovo omrežje postalo »zakon«.

Pravih zmenkov med petnajstletniki morda zato skoraj ni več. Ni ljubezenskih pisem, celo po elektronski pošti si jih ne pošiljajo, nadomestile so jih klepetalnice in sms-sporočila.

Maja je prepričana, da večina facebookovcev, preden se osebno sreča, že objavi na fb, da so postali par s to ali tem, in da tu sploh ne gre za začetek spolnega razmerja, ampak status. Tako razmerje, je še prepričana, je prehodno. Kmalu ga nadomesti novo.

Družabno omrežje je komunikacija na dal­javo, ki pa velikokrat sploh ni tako zelo neosebna, ravno nasprotno, tu se lahko stkejo zanimiva in globlja prijateljstva, zato je nujna dobra samopredstavitev. »Fejmič« postane tisti, ki ga veliko oblegajo, lajkajo, in punce so tudi tu zelo aktivne. Kako poteka zmenkarija po družabnem omrežju, pa informacija za tiste, ki jim tak način ni blizu: dodaš prijatelja na seznam, in če se z njim nato še naprej spoznavaš, si morda izmenjata tudi telefonsko številko. Prav tako so uveljavljena ljubezenska komunikacija sms-sporočila – bliskovito hitra, ažurno sporočilna o geografskih premikih zaželene osebe, nemalokrat duhovita in obvezno iskriva v svoji kratkosti.

»Mojega sina sms-sporočila precej zaposlujejo,« pripoveduje mama petnajstletnika, »kar zanj pomeni, da ima prijatelje, in to ga osrečuje. Vse skupaj je videti igrivo, kajti ko želiš, da bi bil otrok že dovolj odgovoren, je znotraj tega pričakovanja nežna igrivost, ki je tako nasprotna od poplave nasilnih in bebavih medijskih izdelkov. In ta nedolžnost je zame vrednota, s to sproščenostjo se odpre otrokovo srce.«

Potrjevanje zaradi čustvene lakote

Po raziskavah še vedno velja, da je povprečna starost ob izgubi nedolž­nosti 18 let. Po drugi strani pa je dejstvo, da v spolno življenje vstopajo že trinajstletnice in da so štirinajst­letnice lahko hudo aktivne.

Tinkara Srnovršnik, dr. med., specializantka ginekologije in porodništva ter svetovalka na mladinski spletni svetovalnici To sem jaz, opaža, da nekateri mladostniki prezgodaj in površno vstopajo v intimne odnose.

»Raziskave pripovedujejo, da čustveno praznino zapolnjujejo z iskanjem ljubezni v prezgodnji spolnosti in površnih medosebnih odnosih, kar je lahko posledica tega, da so čustvene dobrine pri vzgoji otrok pogosto nadomestile materialne dobrine.

Predvsem mlajši mladostniki se s svojimi (prezgodnjimi in/ali površnimi) spolnimi izkušnjami pogosto poskušajo tudi potrjevati pred vrstniki in razna družabna omrežja prenos izkušenj samo še olajšajo.

Ker so pornografske vsebine podobno kot izmenjava mnenj ali iskanje partnerja po spletu vsesplošno dostopne, se je spremenilo tudi dojemanje spolnosti pri mladostnikih.

Tako mediji vplivajo na dojemanje spolnih odnosov, ker so ti pogosto prikazani kot nekaj samoumevnega, mimobežnega, skratka, zgolj kot še ena prostočasna dejavnost.« Mladostnike je treba spodbujati k varni spolnosti in obojestranski zaščiti, saj so lahko posledice spolno prenosljivih okužb in neželene nosečnosti dolgoročne in vplivajo na reproduktivno in psihično zdravje ženske, še opozarja Srnovršnikova.