Gozdni selfness: Samoozdravitev pod krošnjami dreves

V Cerknem so včeraj izzveneli zadnji letošnji takti vrhunskih »muzičistov«, ki so na mednarodnem jazz festivalu že devetnajstič oživili mestece. Kozmopolitski duh, ki veje med cerkljanskim hribovjem z glasbeniki, turisti in domačini, bo v kratkem okrepila še izvirna turistična ponudba, ki se je je domislila zagnana mlada domača ekipa: gozdni selfness.

V turizmu ni časa za mirovanje, slediti mora trendom v družbi in – kar je še pomembnejše – predvideti, kar si želijo ljudje. Med najnovejše zamisli v ponudbi velneškega turizma spada selfness. Kot nakazuje angleški pojem, gre za vase zazrto početje, ki si je za prioriteto zastavilo ne le dobro fizično počutje posameznika, kot ga ponuja velnes, ampak tudi njegovo osebno izpopolnitev. Bistvo je v sprostitvi, samoizpopolnitvi, samozdravljenju in spreminjanju slabih, nezdravih navad. Selfness je, skratka, usmerjen v duhovno iskanje in osebno rast posameznika. Vizionarske sposobnosti niso potrebne: sodobni razviti svet hrepeni prav po tem, po notranjem miru in duhovnem ravnovesju. Prišel je trenutek, ko si morate vzeti čas zase, kar velja še zlasti za tiste, ki tega časa nimajo!

Tovrstna ponudba ni množična, morda bo celo vedno predvsem butična, a njena priložnost brez dvoma prihaja. Pred nekaj leti so v Švici odprli hotel, ki za svoj prepoznavni znak postavlja selfness. Po alpskimi vršaci v idiličnem okolju Grindelwalda, kakšnih 70 kilometrov od Berna, deluje selfness hotel Eiger, v katerem ponujajo aktivno sprostitev: fitnes, savne, masaže, jogo in delavnice, katerih osnovni cilj sta duhovna rast in vzpostavitev stika s samim seboj. Vse strokovne moči so usmerjene v osebni razvoj gostov. Selfness torej ni slovenska pogruntavščina, gozdni selfness, ki se prepleta z naravo in tam tudi izvaja, pa je. Domislila se ga je četverica mladih iz Lokalne turistične organizacije (LTO) Laufar Cerkno, ki je prav zdaj sredi vnetih priprav na to, da bo zamisel čez nekaj tednov zaživela. LTO je zanjo letos prejela nagrado snovalec, ki jo za uresničnitev novih izvirnih idej podeljujeta javna agencija Spirit in ministrstvo za gospodarstvo.

Umik iz vrveža

Ko popotnik prispe v med zelene hribe položeno Cerkno, ga objame neskončen mir. Pomladansko zelenilo žari vse naokrog. Na obisk smo se odpravili tik pred jazz festivalom, enim najbolj prepoznavnih dogodkov, ko so na glavnem trgu že postavili osrednji šotor, a v mestu nemira še ni bilo čutiti. Že naslednji dan se je v Cerkno zgrnil svet v malem. »Ja, odmaknjeni smo od glavnih cest, a spet ne tako daleč, da ne bi mogli do nas,« se je zasmejala trojica (četrta iz ekipe je manjkala), ki je zagnala gozdni projekt. »Prav to je tudi naša prednost. V minuti si iz središča mesta v gozdu, v naravi, umaknjen, kot da si nekje drugje, hkrati pa so naši hribi lahko dostopni za širše množice. Mi ponujamo umik iz vrveža v dokaj neokrnjeno in neobdelano naravo,« na glas razmišlja Borut Pirih, po izobrazbi ekonomist, ki si je zadnjih pet let nabiral izkušnje v turizmu, še pred kratkim tudi kot direktor LTO Laufar. Odločno in z zaupanjem stoji za projektom, ki so si ga zamislili.

»Po nikomer se nismo zgledovali,« o nastanku ideje za gozdni selfness pove Minca Slakonja, ki je diplomirala iz marketinga, spozna pa se tudi na velnes, zeliščarstvo in vse bolj jo zanima alternativna medicina. Poleg nje in Boruta sta jedro ekipe še povsem sveži direktor LTO Cerkno Gašpar Uršič, inženir medijske produkcije, in (v pogovoru manjkajoča) Polona Kavčič, etnologinja in poznavalka lokalne kulinarike iz razvojne agencije ICRA d.o.o. Idrija. Da ima vsak od njih svoje specialno znanje, jim pride še kako prav, saj se izvrstno dopolnjujejo, namignejo.

»Na idejo smo prišli tako, da smo analizirali trende v velnesu in odkrili, da se razvija nov trend – selfness. Medtem ko gre pri prvem bolj za trenutne užitke in dobro počutje, je v selfnessu poudarek na dolgotrajnejših učinkih, ki jih bo človek vnesel v svoje vsakodnevno življenje in s tem dosegel pozitivno spremembo. Ker imamo tu lepo pokrajino, številne naravne znamenitosti in ker kar 70 odstotkov površin pokriva gozd, smo poskušali zamisel združiti s trajnostnim razvojem. Tako smo povezali sprostitev, razvajanje, pa tudi razstrupljanje in samozdravljenje v objemu gozdov. Znanstveno je dokazano, da naravno okolje zdravilno vpliva na človeka. To, kar nam ponuja narava, smo poskušali združiti s selfnessom in vse skupaj predstaviti kot zgodbo.« Priprave so v polnem teku, prvi gozdni selfness bi radi prvič uradno izvedli v drugi polovici julija, verjetno v času prireditve Poletje v Cerknem.

Zdravilna narava

Ideja je izvirna in ima vrsto pozitivnih vidikov: program je mogoče izpeljati s skromnimi sredstvi in minimalnimi, tako rekoč ničnimi posegi v naravo, vanj je smiselno vključiti različne ponudnike iz lokalne skupnosti, seveda tiste, ki se v svoji filozofiji ujemajo z osnovno idejo – delovati v sozvočju z naravo, črpati iz nje z občutkom in brez poseganja, izhajati iz lokalnega in ekološkega.

Kaj torej čaka turista, domačega ali tujega, ki se bo prepustil gozdnemu selfnessu? »Osnova vsega je organiziran pohod po določeni trasi, ki ga bodo vodili različni strokovnjaki, za alternativno medicino, meditiranje in druge sprostitvene tehnike, zdravo prehrano, skratka vse, kar spada k selfnessu. Število udeležencev bo majhno, največ sedem do deset, ne želimo pretiravati. Pohodne trase bodo različno dolge – od nekajurnih do celodnevnih, vmes pa se bomo ustavili na postojankah, ki bodo imele vsaka svojo temo. Na njih bomo doživljali različne zdravilne terapije, vse v stiku z naravo. Na eni od postojank bomo objemali drevesa, saj je splošno znano, da ta oddajajo energijo. Na izbrani lokaciji, kjer je velika raznolikost drevesnih vrst – različna drevesa pa oddajo različno energijo –, bomo z vajami za čimbolj učinkovit prenos energije poskušali to kar najbolj izkoristiti,« pojasnjuje Minca. Pohodniki se bodo na eni od točk posvetili razstrupljanju telesa z oblogami iz rjave gline. »Dobili jo bomo kar na lokaciji, jo prečistili in dali v lesene čebre, da se bodo ljudje lahko namazali po telesu. Glina velja za starodavno tehniko zdravljenja oz. razstrupljanja telesa, in ko se strdi, se zlahka olupi, s tem pa iz telesa odstrani tudi strupene oz. nezdrave snovi.«

Na območju, ki ga prekriva smrekova monokultura, se bodo pohodniki z bosimi nogami odpravili po potki, ki jo je narava posula s smrekovimi iglicami. »Iglice pritiskajo na točke na stopalih, tam pa so – kot je znano – točke celotnega telesa. Vse skupaj deluje kot refleksna masaža stopal, z njo razbijamo blokade in poskrbimo, da je telo spet v ravnovesju,« poznavalsko pojasnjuje Minca Slakonja. Počitek v visečih mrežah pod krošnjami dreves bo namenjen naravni zvočni terapiji: prisluhnili bodo ptičjemu petju, šumenju bližnjega potoka, šelestenju dreves. Strokovnjak bo udeležence uvedel v skrivnosti dihalnih vaj in barvne terapije. Bolj proti koncu poti bodo s kopeljo iz senenega drobirja poskrbeli tudi za utrujene noge. »Drobir je sestavljen iz različnih zelišč, ki spodbujajo prekrvitev in dobro vplivajo na utrujene noge.«

Zaključek je kulinaričen z obiskom sirarne, kjer si bodo prav tako privoščili prečiščevanje s sirotko. Ta je že v preteklosti veljala za čudežno sredstvo razstrupljanja in pomlajevanja.

Celotna pot je zamišljena v več različicah, daljšo nameravajo ponuditi tudi v paketih z nastanitvijo na kmetiji. Razmišljajo o vikend paketih, kulinaričinih in meditacijskih delavnicah, idej ne manjka. Minca: »Pričakujemo, da bo naša ponudba zanimiva za različne ciljne skupine: obiskovalce iz večjih mest, ljudi z izrazito umetniškim življenjskim slogom, podobni prihajajo na jazz festival, posameznike na visokih položajih, ki so stalno pod stresom in podvrženi bolezenskim stanjem, čeprav se tega morda še ne zavedajo. V mislih imamo tudi programe za družine, pa pare, a o tem drugič.«

Samoumevno za domačine

Da se jim je porodila dobra ideja, četverica ni dvomila, ko so doživeli še pozitivne odzive v turističnih krogih in je navdušenje pokazalo domače okolje, so dobili potrditev, da so na pravi poti. Cerkljansko ima svoje prepoznavne turistične elemente, smučišče, kamor pozimi prihajajo poleg Slovencev zlasti Hrvati in Madžari, uveljavljene prireditve, kot so že omenjeni vrhunski jazz festival, Laufarija in vrsta manjših dogodkov, tudi Tabor Karajžewc, ki bo prihodnji konec tedna. »A potrebujemo celoletno turistično ponudbo. Ves čas se zanašamo na to, da bo ta zaživela, ko bomo dobili toplice, saj k hotel že dolgo plačujeoncesijo za termalno vodo. Mi pa smo z našo idejo zadevo preskočili. Razvijamo selfness, ki nam je dan v okolju, in ko bodo terme zgrajene – računamo, da bo to do leta 2020 –, bo ta program lahko že takoj sestavni del turistične ponudbe,« z optimizmom napove Borut Pirih. In še pove, kako cerkljansko naravo doživljajo tujci, med katerimi je največ Belgijcev, Nizozemcev, Francozov in Angleži: »Ko jih vprašaš, kako so, rečejo: Tu je čudovito. Vse popoldne sem sedel na travniku in gledal v dolino.«

Program gozdni selfness je – če so naravne danosti – izvedljiv marsikje. Kot primer dobre prakse bo predstavljen v projektu Inspireco, ki spodbuja razvoj ekoturizma v turški regiji Insparta. »Naredili smo program, naredili smo dobro zgodbo. Iz vsega tega bi se lahko razvila celo blagovna znamka gozdni selfness. Mislim, da smo vstopili v pozitiven začarani krog,« v smehu sklene Borut Pirih.