Jantar – zlato severa, zaklad Poljske

Prav posebno miklavževanje: V umetnostni ambasadi Poljske s toplim jantarjem.

Objavljeno
08. december 2013 10.24
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Ste vedeli, da je jantar, okamenela smola iglavcev, najstarejši dragoceni material v zgodovini človeštva? Da ga kot zdravilni kamen in amulet uporabljajo že najmanj sedem tisoč let? Ali da je Poljska ena največjih proizvajalk nakita z jantarjem, saj ga kar 70 odstotkov nastane prav v tej državi? Vse to in še več je bilo mogoče izvedeti na miklavževanju s pridihom tega čarobnega materiala, na katerem se je v petek vse vrtelo okrog izdelovanja jantarnega nakita.

Božena Kamińska, oblikovalka, ki živi ob Baltskem morju pri poljskem mestu Sopot, je dobro vedela, kako mora obiskovalke domačije Uroša in Nejke Klinec na Plešivem v Goriških brdih popeljati v ta svet ustvarjanja, pri katerem je navdih lahko vse okoli nas, tudi tisto, kar se na prvi pogled mogoče zdi navadno in vsakdanje. Dobitnica številnih nagrad črpa navdih iz rastlinskega sveta, še posebno ji je ljubo cvetje, njene kolekcije nakita pa so prepoznavne po uporabi različnih naravnih materialov, ki na izviren način poudarjajo izjemno lepoto jantarja.

Za njen nakit je značilno mogočno oblikovanje, nekateri izdelki so pravcate skulpture, ki združujejo materiale, kot so jantar, muransko steklo, zlato, srebro in pozlačeni elementi. »Veste, zakaj je jantar tako poseben? Nikoli namreč ne najdete dveh koščkov, ki bi bila popolnoma enaka. In vsak posebej je lep, hkrati pa ima zdravilno moč,« razlaga umetnica. Menda se človeku pomaga sprostiti, blagodejno deluje na mišice in odpravlja glavobole, v preteklosti so si z njim lajšali znake bolezni grla, ušes in oči. Vonj zažganega jantarja je menda celo prinašal moč jasnovidcem, zdaj pa ga uporab­ljajo tudi v kozmetiki.

Najboljši je baltski

Nastanek jantarja pojasnjujejo nekatere legende in celo antična mitologija. Grški mit o Faetonu pripoveduje o njegovi sončni kočiji, ki jo je Zevs prevrnil s strelo. Žalujoče Faetonove sestre so se spremenile v vrbe, iz njihovih solz pa je nastal jantar. Drugače so se te teme lotili Slovani. Bili so nam­reč prepričani o veliki ljubezni, ki je združila morsko boginjo Jurato in revnega, a nadvse postavnega ribiča.

Baltski kralj, Juratin oče, se je zaradi te zveze močno ujezil, z eno strelo vzel življenje ribiču, z drugo pa na milijone koščkov razbil jantarjevo palačo boginje. Kakorkoli že – jantar je izjemen – topel, zdravilen, unikaten in kot okamnela smola iglavcev najstarejši dragoceni material v zgodovini človeštva. Pojavlja se v različnih, na površini pogosto razpokanih oblikah. Najpogosteje je rumen in oranžen, lahko pa tudi zelen, vijoličast in celo črn. Neredko vsebuje ostanke žuželk ali rastlin, kar je običajno lepo vidno, saj je največkrat prozoren ali vsaj prosojen. In tako kot nista enaka niti dva primerka, se razlikuje nakit Božene Kamińske, ki je tokrat že drugič na obisku v Sloveniji. Pred nekaj leti se je namreč že predstavila z razstavo o jantarju v Narodnem muzeju v Ljubljani, prav tako je bilo njene izdelke mogoče videti na posebni modni reviji. »Na Poljskem je jantar kot material za nakit izjemno priljubljen.

Drugod je zanimanje zanj manjše, kar na žalost velja tudi za Slovenijo,« ugotavlja umetnica. Po njenih besedah je najboljši baltski jantar, saj je star najmanj 40 milijonov let. »Seveda obstaja še cela drugih jantarjev, ki so mlajši, a največkrat ne tako dobri za nakit, saj so premehki. Poleg tega baltski jantar kot edina izmed fosiliziranih smol vsebuje od tri do osem odstotkov jantarjeve kisline, ki je naravni katalizator celičnih sprememb,« poudarja.

Po besedah Bogumile Pavlin s poljskega veleposlaništva v Sloveniji si ministrstvo za gospodarstvo Poljske izjemno prizadeva za promocijo jantarja in je za to namenilo skoraj 1,8 milijona evrov. Poljska je namreč ena glavnih proizvajalk jantarnega nakita, njegova prodaja pa raste iz leta v leto. Še zlasti ga cenijo na Kitajskem, kjer je njegova cena v zadnjih petih letih narasla kar za petkrat.

V Sloveniji so Poljaki že predstavili repliko voza, s kakršnim so rimski kupci nekoč prevažali jantar s severa vse do današnje Italije. Tako je jantarno pot bolje spoznalo veliko ljudi, konec septembra so v Ljubljani izvedli celo jantarni sprevod z rimskimi vojaki. Promocija pa se nadaljuje: prav včeraj so v izolski galeriji Taktil odprli razstavo o jantarju, kjer si je mogoče ogledati razstavo nakita priznanih oblikovalcev in fotografije jantarja. Odprtju je sledila umet­niška delavnica izdelave daril za odrasle in otroke, ki jo je vodila Božena Kamińska.