Kaj ugonablja žensko srce?

Srčno popuščanje ogroža približno šest milijonov Evropejcev vseh starosti, na leto namreč odkrijejo več kot 500 tisoč novih bolnikov in razmere so resne tudi pri nas. Skrita nevarnost pri srčnem popuščanju pa je toliko večja, ker se večina bolnikov sploh ne zaveda, da imajo to bolezen, saj simptome, kot sta utrujenost in dušenje, zamenjujejo z normalnimi znaki staranja.

Delovna skupina za srčno popuščanje pri Združenju kardiologov Slovenije vsako leto v okviru evropskega dneva, ki je posvečen tej pogosti in življenje ogrožujoči težavi, organizira obsežno ozaveščanje, namenjeno strokovni in najširši javnosti. Kajti prav to tveganje, ki znatno krajša življenje, lahko, kot pojasnjuje predsednik omenjene delovne skupine prof. dr. Mitja Lainščak, preprečijo ali vsaj omilijo, ne le strokovnjaki z zgodnjim odkrivanjem, temveč vsak posameznik z zdravim načinom življenja. To pa pomeni predvsem že velikokrat omenjeno uravnoteženo prehrano, ki vsebuje čim manj maščob, sladkorja in soli (ki povečuje krvni tlak) ter več sadja, zelenjave in raznih vlaknin, redno telesno dejavnost in opuščanje razvad, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola in druge odvisnosti.

Srce, neverjetna črpalka

Kot pove že sam izraz, je srčno popuščanje resno bolezensko stanje, pri katerem srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam organizma po kisiku in hranilnih snoveh. Zdravo srce kot neutrudna črpalka, ki sicer v minuti ob mirovanju prečrpa približno pet litrov krvi, ob telesnem naporu pa nekajkrat več, tako v povprečni življenjski dobi posameznika pretoči gigantsko količino približno 450 tisoč kubičnih metrov krvi. Zato je treba za to neumorno črpalko skrbeti vse življenje, že v otroštvu in z dobrimi družinskimi zgledi in ves čas, da bi ostala do pozne starosti v dobri kondiciji.

Tako resno stanje, kot je srčno popuščanje, se navadno začne zaradi katere koli srčne bolezni. Pri nas so to najpogosteje koronarna bolezen, s srčnim infarktom ali brez njega, arterijska hipertenzija oziroma povišan krvni tlak. »Srčno popuščanje sicer ne pomeni, da je srce prenehalo delovati. Navadno gre za počasen razvoj slabljenja srčne mišice, ki mora vložiti vse več napora, da zagotovi normalen pretok krvi po telesu. Tako stanje nastane po poškodbi, kot je srčni infarkt, daljšem obdobju povišanega krvnega tlaka ali okvari katere od srčnih zaklopk. Bolno srce mora torej delovati močneje, da zadovolji potrebe telesa, zato tako se bolnik hitreje utrudi,« pojasnjuje Laiščak. Kot še dodaja, se pogostost strmo povečuje pri bolnikih, starejših od 70 let, in je med stanji, ki najbolj poslabšajo kakovost življenja. Bolniki pogosto potrebujejo večkratno zdravljenje v bolnišnici; že v prvem letu tretjina. Na žalost je za srčno popuščanje značilna tudi slaba prognoza, saj v petih letih po postavitvi diagnoze umre 75 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk,« se pojasnjuje.

Zgodnje odkrivanje bolezni

Poleg že omenjenih preventivnih dejavnosti, ki lahko učinkovito preprečujejo, blažijo ali vsaj odložijo težave na poznejše življenjsko obdobje, je pomembno bolezen prepoznati čim prej. Na to opozarja več značilnih simptomov in kliničnih znakov. Toda ti so lahko enaki ali podobni pri različnih bolezenskih stanjih, in ker »nimajo vsi bolniki s težko sapo, utrujenostjo in oteklimi nogami srčnega popuščanja«, je za diagnozo ključna ultrazvočna preiskava srca ali ehokardiografija. Tudi bolniki naj bi zgodaj in dobro poznali svoje bolezensko stanje in bili pozorni na opozorilne znake poslabšanja, da bi lahko pravočasno ukrepali. Veliko koristnih informacij z razlago, nasveti in preventivnimi ukrepi je na voljo na slovenski spletni strani (www.alivasesrcepopusca.si).

Ogroženo žensko srce

Že več kot dve desetletji si strokovni sodelavci in drugi člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije v redni publikaciji Za srce prizadevajo za sistematično ozaveščanje najširše javnosti. V okviru nedavnega svetovnega dneva srca so tako ves mesec potekale številne dejavnosti na prostem po tako rekoč vseh slovenskih krajih. Na več strokovnih posvetih, na katerih so obravnavali različne vidike bolezni srca in ožilja, so tokrat posebej opozorili na povečanje srčnih in žilnih obolenj pri ženskah. »Prsna bolečina pri infarktu se pojavi tudi pri ženskah, a ni tako značilna, zato je ne jemljejo dovolj resno, kot to velja pri moških,« pojasnjuje predsednik Združenja kardiologov Slovenije prof. Zlatko Fras. Slovenija je po njegovih besedah med redkimi državami, ki ji je vsaj pri moških uspelo znižati umrljivost zaradi srčnih in žilnih obolenj pod umrljivost zaradi raka. Po drugi strani pa je, kot rečeno, umrljivost zaradi srčnožilnih obolenj pri ženskah pri nas večja kot v primerljivih državah.

Med dejavniki tveganja pri ženskah zdravnica Pia Vračko, specialistka za javno zdravje na IVZ, omenja kajenje. Kot ugotavlja, so bili v minulih dvajsetih letih doseženi znatni uspehi pri opuščanju kajenja pri moških, vendar se v zadnjem obdobju stanje pri obeh spolih znova poslabšuje, in to predvsem v škodo žensk. Pri moških se je opuščanje kajenja upočasnilo in se lani v primerjavi z letom 2008 znova nekoliko povečalo, ženske, predvsem dekleta, pa kadijo celo pogosteje in več kot fantje.

Stres ugonablja šibki spol

Razvoj srčnih in žilnih bolezni pospešuje tudi obremenitev s stresom. To, kar se je v preteklosti v razmišljanju, splošnem prepričanju in zdravstvenoozaveščevalnih dokumentih in preventivnih programih dolgo povezovalo predvsem s stresnimi obremenitvami pri moških (preobremenjeni menedžerji ...), je ostalo očitno spregledano pri ženskah. Dejstvo pa je, da so pri ženskah, ki so tudi sicer zaradi številnih drugih obveznosti preobremenjene, stresne obremenitve izrazitejše; ženske, skratka, občutijo več vsakdanjega stresa in ga tudi težje obvladujejo.

V okviru prizadevanj, da bi dolgoročno, to je v dobrih desetih letih, za četrtino zmanjšali umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so v vrhu prav srčne in žilne, so pri Društvu za zdravje srca in ožilja ustanovili mrežo nevladnih organizacij, v kateri jih je združenih več kot 30 in več kot 50.000 njihovih članic in članov. Že dolgo so ugotavljali, da je za zmanjšanje umrljivosti potrebno tesnejše sodelovanje in usklajeno delovanje na vseh področjih. Nevladne organizacije so, kot zagotavljajo, pripravljene in sposobne prispevati znatno večji delež pri izvedbi preverjeno učinkovitih preventivnih programov.

Kriza kot breme in izziv

Člani mreže in pobudniki učinkovitejših zdravstvenih preventivnih programov, ki se tudi zavzemajo za nadaljnji razvoj solidarnostnega sistema javnega zdravstva, se zavedajo aktualnih krutih razmer in še bolj »črnogledih napovedi«, a je prav to tudi razlog za učinkovitejše ukrepanje. Kriza, v kateri je Slovenija, je močno prizadela socialno in ekonomsko stanje ljudi, to pa je eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni; slabe socialne in ekonomske razmere slabšajo duševno zdravje ljudi, kar se kaže v povečanju depresij in številnih drugih bolezni.

V mreži tako predlagajo priprave nacionalne strategije za preprečevanje in zmanjševanje kroničnih nenalezljivih bolezni in oblikovanje jasnejše, tudi z zdravstvenega vidika dobro pretehtane nacionalne prehranske politike. V povezavi s slednjim so pripravili nekaj konkretnih pobud pristojnim. Na prvem mestu poudarjajo, da naj bi po analizi stanja študentske in dijaške prehrane zagotovili bolj zdravo prehrano za mlade. Z dodatno obdavčitvijo sladkih pijač naj bi poskrbeli predvsem za zdravje ljudi in polnjenje proračuna.